Pesem, žvižgi, polne tribune, vrsta pred stojnico z okrepčili ali točilnim pultom ob stadionu … Leto dni je že minilo, odkar so bili takšni prizori v nogometu nekaj običajnega. Dvoboj med Liverpoolom in Atleticom, ki je v podaljšku na Anfieldu zagrabil vstopnico za četrtfinale, 11. marca lani je bil zadnji v elitni ligi prvakov pred polnimi tribunami. V slovenski ligi je bila zadnja "normalna" tekma odigrana na dan žena, dvoboj Olimpije in Mure si je v Stožicah ogledalo 2000 gledalcev. Dan prej je vrelo v Ljudskem vrtu. Po porazu proti Bravu je štiriletni mandat na klopi Maribora zaključil trener Darko Milanič, šest dni kasneje pa se je s klubom razšel še dolgoletni športni direktor Zlatko Zahovič. In nogomet se je ustavil.
Tudi bogati so občutili krizo
Pandemija novega koronavirusa je pošteno zarezala v nogometni vsakdan. Pa ne le zaradi tega, ker je bila pomlad 2020 v večini lig po svetu preložena na poletje, ker so odpadla tudi velika tekmovanja, kot je bilo za lani predvideno evropsko prvenstvo, ker so mehurčki, kot je bil tisti v Lizboni za izločilne boje lige prvakov, postali nekaj običajnega, varnostni ukrepi, razkuževanje rok, maske na obrazih, redna testiranja in (samo)izolacije pa so se spremenili v obvezni del priprav na tekme. Virus je dal krut odgovor na vprašanje, kje je meja nogometne ekspanzije. Po dolgem obdobju rasti, ki je celo velika gospodarska kriza ni pretirano zmotila, so se tudi najbogatejši znašli v škripcih. Kot so izračunali pri revizijski hiši Deloitte, je 20 najpremožnejših klubov v prejšnji sezoni že izgubilo za 1,1 milijarde evrov prihodkov, do konca aktualne, druge koronasezone pa naj bi izpad prihodkov narasel do dveh milijard evrov.
2
milijardi evrov prihodkov naj bi 20 najpremožnejšim klubom odnesla koronakriza
Za 257 milijonov evrov so elitni dvajseterici padli prihodki, povezani s tekmami (vstopnice, navijaški artikli), skoraj milijarden padec pa so povzročili zaradi odpovedi in preložitev tekem spremenjeni dogovori za medijske pravice. Visoki prihodki še ne prinašajo finančne stabilnosti. Na vrhu Deloittove lestvice je drugo leto zapored Barcelona. Katalonci so pričakovali, da bodo njihovi prihodki v prejšnji sezoni za 59 milijonov presegli milijardo evrov, a kot je razvidno iz klubskega letnega poročila, se je v blagajno steklo "le" 855 milijonov evrov. Precej manj pa so padli odhodki. Barcelona je pričakovala, da bo za prejšnjo sezono porabila 1,029 milijarde, dejanski odhodki pa so znašali 955 milijonov evrov. S 100 milijoni izgube je blaugrana končala prejšnjo sezono. In prilagodila proračun za aktualno. Najbolj zarezala v prihodke nogometašev. Že v prejšnji sezoni jih je s 505 milijonov evrov spustila na 462 milijonov, v tej pa je za plače nogometašev rezervirala 335 milijonov.
Precej manj denarja se je obračalo tudi na prestopni tržnici. Če so poleti 2019 klubi iz petih najmočnejših evropskih lig za okrepitve porabili skupno 5,5 milijarde evrov, so se lani ustavili pri 3,3 milijarde. Še precej bolj so klubi zategnili pas med zimskim prestopnim rokom. Če so klubi angleške premier lige še lani pozimi za prišleke zapravili 330 milijonov evrov, so se letos po podatkih Transfermarkta ustavili pri precej bolj skromnih 86 milijonih, zgornja meja za najdražje nakupe pa se je ustavila malo nad 20 milijonov evrov.
Ko ni prihodkov, ni plusa
Za slovenske klube so takšne številke, razumljivo, nepredstavljive. A če se izguba ni merila v milijonih, to še ne pomeni, da se našim prvoligašem ni bilo treba prilagajati. V številnih sredinah so se z nogometaši dogovorili za znižanje plač, precej bolj varčni so bili pri iskanju okrepitev. "Od marca lani z izjemo sponzorskih sredstev ni bilo prihodkov, ki bi izstopali. Tako je težko pričakovati, da bo poslovni izid pozitiven," je v nedavnem intervjuju za Večer poslovni direktor NK Maribor Bojan Ban potrdil, da bodo v Ljudskem vrtu prvo koronsko leto zaključili z minusom, a dodal, da je v blagajni še dovolj rezerv za normalno poslovanje.
Slovenski prvoligaši so se vsaj izognili daljšemu postu, prejšnjo sezono so z zamikom izpeljali do konca, aktualna teče po urniku. Precej drugače je v nižjih ligah. Ne le da je koronakriza odnesla finiš sezone 2019/20, drugi val je oktobra prekinil še novo nogometno leto. 21. marca se bodo na igrišča vrnili drugoligaši, nogometaši iz nižjih lig pa še čakajo na datum ponovnega zagona prvenstva. Dolg premor se bo konec meseca končal še za nogometaše v prvi ligi za mladince in kadete, v drugih tekmovanjih pa še čakajo na zeleno luč za vrnitev na igrišča. Prav tu številni športni delavci pričakujejo največjo škodo. Tako, ki je ni mogoče izračunati v evrih. Na ocene, koliko mladim nogometašem je dolg premor dokončno sezul kopačke, bo treba še počakati, a vsak izgubljen talent je preveč.
