Slavica Pičerko Peklar
Dva tedna potem, ko je minister za zdravje Samo Fakin obiskal ptujsko bolnišnico in se za zaprtimi vrati sestal z njenim vodstvom in nekaterimi zaposlenimi ter s člani sveta zavoda in vodstvom ptujske občine, so o izplenu obiska včeraj govorili tudi člani sveta zavoda.
Spomnimo, da so po pogovorih v izjavah za javnost vsi poudarjali, da gradnja urgentnega centra ni vprašljiva, bo pa treba doreči, kakšna je opravičljiva gradnja. Po sestanku je ostalo še veliko odprtih vprašanj, saj se ne ve, kakšna bo cena urgence, kdaj jo bodo začeli graditi in kaj je treba v projektu še spremeniti. Lahko se zgodi, da ptujska urgenca ne bo tipske velikosti C3, ampak bo nekoliko manjša, kot je bila predvidena. Od ministrstva za zdravje je v glavnem odvisen nadaljnji tempo na poti do gradnje urgence, ki naj bi po zadnjih izračunih stala od 5,2 do 5,3 milijona evrov, kar pomeni, da za njeno gradnjo manjkata še dva milijona evrov.
5,2
do 5,3 milijona evrov naj bi stala gradnja urgence
Direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah je prepričana, da bo Ptuj dobil urgentni center, kakšen bo, pa se morajo po njenih besedah še dogovoriti. Minister Fakin, ki si je ogledal prostore bolnišnice, je ugotavljal, da je bolnišnica stara in bi jo bilo treba obnoviti v celoti, za kar naj bi po nekaterih njegovih izjavah po obisku bolnišnice potrebovali blizu 25 milijonov evrov. "Tu pa se vedno zatakne pri tem, koliko denarja in za kaj nameniti. Sam bi želel bolnišnice in naložbe umeščati po realnih potrebah bolnikov in strokovnih možnostih, ne pa pod političnimi pritiski," je pred štirinajstimi dnevi poudarjal minister za zdravje, ki pričakuje, da mu bodo predstavniki bolnišnice predstavili načrt morda nekoliko modificiranih in prirejenih prostorov, da v prihodnjem urgentnem centru ne bo odvečnih prostorov, kot je to v nekaterih drugih bolnišnicah.
Zdaj, tako na včerajšnji seji sveta, na ministrstvu za zdravje proučujejo projekte. Bojana Volk, vodja projekta izgradnje ptujskega urgentnega centra: "Minister je gradnjo urgence obljubil, zdaj je stvar presoje, kakšna bo. Po zadnjih pogovorih v tem tednu naj bi na ministrstvu analizirali naše projekte, a pred koncem januarja njihovega odziva ne gre pričakovati. Se pa koncu približujejo arheološke raziskave, kar pomeni, da mi končujemo pripravo terena za gradnjo. Namesto Draga Štrafele, lastnika podjetja Štraf gradnje, ki je bil tudi v primeru ptujske urgence imenovan za svetovalca gradbenih del in za nadzor v načrtovani gradnji, pa bomo imenovali novega svetovalca."
Denar so zbrali, kaj zdaj?
V letu 2015 je država ptujski urgentni center vendarle uvrstila v svoj načrt razvojnih programov in ob tem zahtevala lastno finančno udeležbo bolnišnice v višini 600 tisoč evrov. S humanitarno akcijo, ki so jo vodila podravska podjetja, denar pa so prispevali tudi posamezniki, in z odločitvijo občin s ptujskega in ormoškega območja, da zagotovijo v proračunih skupaj 300 tisoč evrov, so omenjeni denar tudi zbrali. Blizu 140 tisoč prebivalcev spodnjega Podravja si zasluži enako zdravstveno oskrbo, kot so je deležni prebivalci v drugih delih Slovenije.
Nujno sodelovanje s komisijo ministrstva
"Strateško pomembno je, da sodelujemo z ministrstvom, da smo del skupine, ki se ukvarja z našo urgenco, zato moramo zahtevati, da v komisiji sodeluje tudi naš človek. Po vsem, kar se dogaja, imam občutek, da premalo zahtevamo," je včeraj ugotavljal Bojan Pahor, predsednik sveta zavoda, in še, da bo treba najti vse poti, ki vodijo do ministrstva.
Še posebej potem, ko se je, kot je opozorila Elda Gregorič Rogelj, članica sveta, izkazalo, da ministrstvo v naslednjih dveh letih ptujski urgenci namenja 1,7 milijona evrov, čeprav naj bi se sicer neporabljenih 2,5 milijona evrov preneslo v naslednje proračunsko leto. "Menim, da smo ministru zelo dobro predstavili razmere, v katerih delamo, in smo mu tudi s podatki dokazali, da urgenco v velikosti C3 potrebujemo. Mi projekta, ki vključuje še klet in nadgradnjo, preprosto ne moremo oklestiti," poudarja Teodor Pevec, strokovni vodja ptujske bolnišnice.
Sonja Žibrat, članica sveta zavoda, je ob tem spomnila, da je s humanitarno akcijo del potrebnega denarja za tako imenovani neupravičeni del gradnje gospodarstvo že zagotovilo: "Tudi ni res, kot hočejo zdaj pokazati nekateri, da investicij v preteklosti nismo načrtovali, res pa je, da smo bili praviloma zavrnjeni in smo v ospredje zadnja leta postavljali gradnjo urgence, saj smo presodili, da je ta prioriteta, to pa smo povezovali z nujno nadgradnjo centra."
Ptujska bolnišnica je v obdobju od januarja do oktobra pridelala za dobrih 400 tisoč evrov izgube, kar pa je manj od načrtovanih 600 tisočakov in kar napoveduje, da bo letna izguba manjša od v začetku leta načrtovanih 900 tisoč evrov.
