Damijan Toplak
Čebelar Miran Pregl živi v Miklavžu na Dravskem polju, a o sebi pravi, da je klen Pohorec. Je predsednik Čebelarskega društva Alojz Greif Hoče, ki združuje 65 čebelarjev iz občin Hoče - Slivnica in Miklavž na Dravskem polju ter delno iz starške občine, od tega je približno 40 čebelarjev aktivnih. Najnovejša pridobitev njihovega društva, ki ima na hoško-slivniškem Pohorju čebelarski dom, kjer lahko tudi prespi do osem ljudi, je nova nadstrešnica.
Sicer pa ima društvo že dolgo tradicijo, saj njegova zgodovina sega 110 let v preteklost, ko so na pobudo posameznih zanesenjakov postali organizacija, ki je skrbela za čebelorejo, kakor se je temu reklo takrat. Letos je odpadlo veliko društvenih družabnih dogodkov, tudi sodelovanje pri tradicionalnem slovenskem zajtrku v šolah, pri čemer ne gre brez medu. Nekoliko so v aktualnih koronakriznih časih otežena tudi druženja s pomočjo virtualnih orodij, ker vsi člani niso najbolj vešči sodobne tehnologije. Ga pa veseli, da se za čebelarstvo navdušuje vse več mladih pohorskih kmetov.
Medeni likerji in žganjekuha
Sam se je za čebelarstvo navdušil, ko je zaključeval osnovno šolo. Zgled je imel pri starejših čebelarjih, predvsem pri Janezu Brvarju iz Rogoze. O njem Miran spoštljivo pravi, da je legendarni slovenski čebelar, ki čebelari že 65 let. Sedaj ko je že sam čebelar z vrsto izkušenj, pripravlja tudi svoje posebne izdelke iz medu, denimo medene likerje, po katerih je prepoznavna tudi njegova prodajna stojnica na Pohorski tržnici v Pivoli, ob botaničnem vrtu. Ukvarja se tudi z žganjekuho in prideluje viljamovko in slivovko. V njihovem društvu čebelarji medene izdelke večinoma prodajajo na domu, na primer propolis, cvetni prah, med z dodatkom sadja ali čokolade. Njihov pridruženi član je tudi Marko Cesar, znan po pridelavi medenega vina in peneče se medice.
Po 34 letih dela kot policist v slovenski policiji se je Miran Pregl letos, star 54 let, upokojil, tako da ima še več časa za čebelarstvo, ki že dolgo ni več le njegov hobi, temveč poslanstvo. Pravi, da je pridelava t. i. hribovskega medu na Pohorju nekaj posebnega, tudi zato, ker je paša čebel kasnejša, saj travniki zacvetijo kasneje kot v dolini. Letos bo pridelal le cvetlični in kostanjev med, sicer prideluje še smrekov, jelkov in hojev med.
Slovensko čebelarstvo na vrhunski ravni
Je tudi član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije, ob čemer izpostavi, da je bilo v Sloveniji za čebelarstvo v preteklih letih veliko narejenega. Ohranja se avtohtonost čebele kranjska sivka, bili so pobudniki svetovnega dneva čebel, prihodnje leto bodo zaznamovali 300. obletnico rojstva Petra Pavla Glavarja, ki je bil pisec prve strokovne knjige v slovenščini s področja čebelarstva. Pregl še ocenjuje, da je slovensko čebelarstvo na vrhunski ravni, vse bolj se razvija tudi apiturizem z apiterapijo. Tudi Slovenci čebelarstvo zelo cenijo, ugotavlja, a čebelarji lahko zadostijo le polovici njihovih potreb. To, da medu ne pridelajo več, jim preprečujejo vremenske razmere.
