Mihela Kaloh
V Novicah občine Duplek redno objavlja dragocene zgodbe iz zgodovine kraja. Marsikdo je tako denimo šele ob njenem zapisu izvedel, da ime Ciglence izhaja iz opekarne, ki je tam delovala do leta 1915. Ali kako je v prostorih znamenitega Splavarja nekoč dupleški župan Partlič vodil zasebni zapor in s kakšnim namenom je bila zgrajena dupleška kapela.
Čeprav je po poklicu pravnica, jo že od nekdaj zanima tudi zgodovina. Do nedavnega je bil zanjo glavni vir informacij o zgodovini kraja njen, sedaj že pokojni, stari stric, čigar pripovedovanje je vedno rada poslušala. Danes ji je žal, da si ni zapisala vseh okoliških pripovedk, kar jih je slišala, saj je tudi njej marsikaj že ušlo iz spomina. Je pa zato toliko bolj vesela, da so ostali ohranjeni vsaj nekateri pisni viri iz zgodovine Dupleka.
Zmaj pomaga odkrivati skrivnosti Dupleka
Prav na mitih iz tamkajšnjih krajev je Breda Mulec osnovala pravljico Aleksander in vurberški zmaj. "Prepričana sem, da tudi veliko odraslih ne pozna več mitov o nastanku vurberškega gradu, o čarovnicah, kunštni ženi in velikanih, ki izvirajo prav iz teh krajev. Otroke te stvari zanimajo, le predstaviti jim jih je treba na razumljiv način," je prepričana. Tako je glavnemu junaku, fantku Aleksandru z Vurberka, dodelila najboljšega prijatelja - zmaja. Ta je potomec prav tistega zmaja, ki ga je po izročilu nekoč premagal Kresnik in ga vrgel v vodnjak ob vurberškem gradu. A v pravljici zmajček ni več hudobno bitje, ki prinaša poplave, potrese in druge naravna katastrofe, kakor so zmaje dojemali v preteklosti, temveč je pozitiven junak, ki pomaga odkrivati skrivnosti Dupleka. Poseben pečat so knjigi dale izvrstne ilustracije 16-letnega Vanje Flisa, dijaka Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, prav tako domačina iz Dupleka. "Nisem mu dajala nobenih posebnih navodil, ideja je rastla v njegovi domišljiji. Morda je prav zaradi svoje mladosti še nekoliko bližje otroškemu svetu in je lažje razumel, kako vsebino vizualno približati otroku. Zlasti pa sta me navdušili njegova vnema in motivacija, ilustracije je namreč ustvarjal vse svoje počitnice," rojaka pohvali avtorica.
S knjigo se je Mulčeva povezala tudi s korenško in dupleško osnovno šolo. Učenci so tako dobili priložnost nastopiti na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani, kjer so knjigo dopolnili s 15-minutno igrano predstavo. Konec maja pa naj bi na Vurberku pripravili še Vurkov festival, na katerem naj bi učenci o vurberških mitih poučili sokrajane.
Piše tudi za odrasle
Ob pravljici je Mulčeva izdala še knjigo z naslovom Ponižani in razžaljeni uradniki in javni uslužbenci. Strokovna monografija je napisana tako, da jo lahko bere tudi širša javnost. V njej je predstavila, zakaj so se v obdobju med obema vojnama tožarili javni uslužbenci. Vključuje tudi precej komične situacije. "Našla sem res zanimive spise, jezik takratnega časa je bil izredno sočen." Med drugim je predstavljena tožba zoper Josipa Vidmarja, uglednega knjižnega kritika in dramaturga takratnega gledališča, ki mu je neki novinar očital, da v gledališču dopušča svinjstva, saj so se v predstavi pojavljale besede cipa, cipot in druge. Oton Župančič in druge Vidmarjeve priče so trdili, da so gledališča prostor za zrele ljudi in ne za otroke. Knjiga zajema številne do sedaj nepoznane trenutke iz zgodovine našega naroda, ki so neposredno vplivali na današnje dojemanje svobode govora in demokracijo.
