Neurja v Žetalah prava mora, vse težje je sanirati veliko škodo

Darja Lukman Žunec
26.05.2021 15:50
Dobro tretjino proračuna mora žetalska občina namenjati vlaganjem v ceste in njihova popravila, ki jih terjajo neurja ter strme in nestabilne lege.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Žetalski gasilci so na terenu domala po vsakem neurju.
Darja Lukman Žunec

​Domalo vsako neurje na žetalskih cestah, predvsem gramoziranih, povzroči pravo razdejanje in veliko škode. Na večinoma strmih legah s cestišč voda odnaša gramoz in rije jarke do njihove neprevoznosti, zemeljski plazovi pa vse pogosteje povzročajo, da so cestišča do domov in obdelovalnih površin pogosto težje prevozna ali celo neprevozna.

Ravno te dni sta v Čermožišah žetalska gasilca ​Dejan Bele, poveljnik, in Nejc Sakelšek čistila vozišče, potem ko je neurje na cesto prineslo nekaj kubičnih metrov gramoza in zemlje. Cesto so pred tem strojno očistili delavci Cestnega podjetja Ptuj, vzdrževalca tamkajšnjih cest.

​Vsako leto hujše

Domačin Anton Režek nam, kazajoč razrito gramozno cestišče do svojega gospodarskega objekta, pripoveduje: "Zadnja leta so neurja postala res prava mora. Poglejte samo, kako nam je voda odnesla celoten gramoz in naredila globoke jarke, tako da bo treba kar dobro pljuniti v roke in vse to popraviti."

Žetalski župan Anton Butolen pristavi, da so neurja zadnja leta vse pogostejša, predvsem pa bolj intenzivna, saj v kratkem času pade velika količina dežja, in zato povzročajo vse večjo škodo. Težava je tudi v tem, da že skoraj tretjino svojega letnega proračuna, ta letos znaša okoli 1,7 milijona evrov, že tako ali tako namenjajo gramoziranju, asfaltiranju in popravilom ter vzdrževanju cest. Državni denar je za tovrstno infrastrukturo le težko dobiti, medtem ko razpisov za denar iz EU za te namene sploh ni.

"Nekaj malega smo lani dobili na račun škode, ki jo imamo zaradi prehajanja schengenske meje.Tako smo za vzdrževanje cest lani od ministrstva za notranje zadeve na razpisu pridobili 45 tisoč evrov. Letos nismo dobili še ničesar. Odgovor ministra Aleša Hojsa na naše poizvedovanje je bil, češ, da se trudijo.

Bistveno manjši proračun

Župan ob tem spomni, da so imeli v letih od 2007 do 2015 proračun, vreden okoli tri milijone evrov, in so ga lahko kar 70 odstotkov namenili naložbam, večinama s pomočjo denarja iz EU. "Zdaj gre večina denarja za proračunske obveznosti, predpisane od države, večinoma občinski denar tako moramo zdaj porabiti za popravilo in vzdrževanje cest. Kakorkoli obračamo, so ceste za naše prebivalce najbolj pomembne, saj so brez njih odrezani od sveta, torej od služb, šolanja in storitev drugod. A tu ne gre samo za zagotavljanje prevoznosti, temveč za stalna popravila in vzdrževanja, saj domala vsako neurje odnese gramoz, in je tako gramoziranje na neki način metanje denarja vstran. Edina rešitev je asfaltiranje cest in urejanje odvodnih jarkov za meteorne vode ob njih, kar dolgoročno vsaj malo zaleže," razlaga župan Butolen.

Pomoč države zamrla

Vendar tudi pri teh rešitvah zaradi strmih leg in nestabilne kamninske podlage na cestah povzročajo težave zemeljski plazovi in odnašanje bankin. Ob tem, da je od leta 2015 do lani pomoč države pri sanaciji zemeljskih plazov skorajda zamrla, opozarja Butolen. ​"Tako smo komaj lani lahko popravili naše večje plazove, zdaj imamo pripravljeno dokumentacijo za še dva. Pri lanski sanaciji plazu smo dobili večino denarja od države, 15 odstotkov vrednosti pa odpade na občinski proračun," doda župan. Sanacija večjega plazu Ledinca, ki je stala kar 140 tisoč evrov, je pravkar končana in je domačinom omogočila, da cesto spet normalno uporabljajo. Za ceste razen omenjenega denarja notranjega ministrstva ni nobenih razpisov. Tako bo treba tudi v letošnjem proračunu večino za naložbe razpoložljivega denarja nameniti za modernizacijo in vzdrževanje prevoznosti cest.

Domačin Anton Režek in župan Anton Butolen ob uničenem cestišču v Čermožišah 
Darja Lukman Žunec

V mestu ne razumejo

Letos so tako že asfaltirali dva odseka v skupni dolžini skoraj 900 metrov, tretjega pravkar modernizirajo, v juniju pa bodo začeli še dela na najdaljšem, 950-metrskem cestnem odseku.

K temu je treba prišteti še nadzor in pripravo dokumentacije, tako da bodo letos za modernizacijo cest namenili približno 300 tisoč evrov. Za vzdrževanje cest, kamor sodi tudi odprava škode po neurjih, imajo letos na voljo 190 tisočakov. Skupna vrednost denarja, ki ga bodo vložili v ceste, je 630 tisoč evrov in pomeni več kot tretjino proračuna.

"Žal so ceste so tudi v tem trenutku še vedno največji problem v občini. Morda je ljudem, ki živijo na ravnini ali v mestih, dobra cesta nekaj samoumevnega, vendar pri nas ni tako. Modernizacija cest ni pomembna samo za zagotavljanje boljše prevoznosti cest v vseh razmerah, temveč tudi bistveno znižuje kasnejše stroške vzdrževanja. Pogoste nevihte na strmih gramoziranih odsekih res delajo velikansko škodo. Največji problem pa je, da v finančni perspektivi, ki se zaključuje, občina sploh ne more kandidirati za kakršnakoli sredstva, ker so pogoji takšni, da jih ne izpolnjujemo," sklene župan Butolen.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta