V preteklih letih je bilo večkrat bolj ali manj jasno čutiti nasprotujoča si mnenja ptujske občine in predstavnikov mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) o nekaterih pomembnih projektih.
S strani občine je bilo izrečenih kar nekaj očitkov o postavljanju nerealnih pogojev zavoda, nekateri vam očitajo tudi dvojna merila. Kako vi ocenjujete sodelovanje s ptujsko občino?
"Mariborska območna enota zavoda ima v svoji teritorialni pristojnosti 80 občin, v katerih je 2843 enot s statusom kulturnega spomenika, ki se varujejo na osnovi odlokov, in 2600 enot s statusom kulturne dediščine, ki se varujejo na osnovi predpisov prostorskih aktov. Na letni ravni izdamo okoli tisoč kulturnovarstvenih pogojev in soglasij, od tega je pritožb lastnikov manj kot odstotek. Normalno je, da pri tako obsežnem delu prihaja tudi do nesoglasij, vendar sem prepričan, da ne bi bilo bistvenih nesoglasij, če bi bilo sofinanciranje obnove kulturnih spomenikov bistveno večje in sistemsko rešeno za daljše časovno obdobje ter neodvisno od dnevne politike, tako na lokalni kot na nacionalni ravni. Morda je tudi občutek takšen, saj je pozitivnih primerov veliko več, vendar nimajo takšnega odmeva v javnosti. Boljše sodelovanje s ptujsko občino pa se kaže pri načrtovanju arheološkega depoja odprtega tipa zunaj mestnega obzidja ob dominikanskem samostanu. Občina je za postavitev depoja in načrtovanje ureditve celotnega zanemarjenega območja z izjemnim kulturno-turističnim potencialom razpisala vabljen natečaj in na njem je zmagala izkušena arhitektka pri prenovi historičnih objektov, Maruša Zorec. Občina je torej prepoznala pomen poseganja v prostor s kakovostnimi, premišljenimi in celostno načrtovanimi rešitvami, četudi bo izvedba potekala postopoma. Občina si ob tem prizadeva za obnovo zahodne poteze samostanskega oziroma mestnega obzidja, kar bi pripomoglo k prezentaciji in berljivosti meja srednjeveškega mestnega jedra. Občini oziroma uredništvu njihovega glasila Ptujčan smo že pred časom predlagali, da bi se vse obnove, prenove, adaptacije in revitalizacije predstavile s krajšim zgodovinskim orisom objekta in izvedenimi posegi, saj bi se na ta način lahko promovirala kulturna dediščina in bi se tudi pohvalilo investitorje ali bi se javno izpostavili sporni posegi v spomenike oziroma spomeniško območje. Zavod se namreč umetno predstavlja kot inštitucijo, ki nasprotuje in zavira razvoj, in ne kot tistega, ki lastnikom pomaga pri kakovostnem vzdrževanju njihove dediščine, ter ne nazadnje tistega, ki krepi prepoznavnost, pomaga pri varovanju in interpretaciji dediščine, s tem pa ohranja turistični, torej gospodarski potencial kulturnega turizma, ki bazira na enem najkakovostnejših srednjeveških historičnih mest v Evropi. Varovanje in ohranjanje kulturne dediščine ni samo naloga naše stroke, ampak slehernega od nas."
Pritožb lastnikov je manj kot odstotek
Omenili ste nujo po višjem in sistemsko urejenem financiranju obnove kulturnih spomenikov, kar velikokrat izpostavlja tudi ptujska občina.
"Pri tem je treba posebej opozoriti, da na razpise pri ministrstvu za kulturo lahko kandidirajo samo tisti lastniki nepremičnin, ki imajo status kulturnega spomenika. Tisti, ki jih je prav tako veliko, s statusom kulturne dediščine, pa teh možnosti nimajo. V letošnjem letu je tako za sofinanciranje na razpolago okoli tri milijone evrov, podobno je za leto 2022. In to za celo državo. Kaj lahko naredimo s tem denarjem, je drugo vprašanje. Sistem javnih naročil, pri katerih delo pridobi izvajalec z najnižjo ceno, za obnovo kulturnih spomenikov ni ustrezen. Prav tako je treba navesti, da cene izvajalcev bistveno poskočijo, ko so na razpolago občinska ali državna sredstva. Obnova kulturnih spomenikov tako v Sloveniji po strokovni plati bistveno ne odstopa od obnove v sosednjih državah. Razlika je v odnosu družbe kot celote do kulturne dediščine in zavesti o njenem pomenu, kar tudi pomeni drugačen pristop pri sofinanciranju."
V preteklosti smo bili na Ptuju že večkrat priča, da je objekt, za katerega so bili pogoji obnove finančno prezahtevni, propadel, nato pa ga je nadomestila novogradnja. Vse bolj se zdi, da taka usoda čaka tudi stavbo bivšega Koteksa.
"Ob zadnjih resnih pogovorih glede vsebine in obnove objekta, takrat še z županom Miranom Senčarjem, smo govorili o možnosti adaptacije stare usnjarne za Glasbeno šolo Karol Pahor na Ptuju, ki bi lahko bila s svojim delovanjem v tem delu mesta pomemben dejavnik in gonilo kulturnega programa. Pomemben argument je tudi, da se bo ob morebitni izselitvi glasbene šole iz tega kareja povsem izpraznil še en predel starega mestnega jedra. Zaradi navedenega bi morala biti občina vsaj tako pogumna in velikopotezna, kot je bila pred leti, ko se je izoblikovala odločitev za selitev knjižnice iz minoritskega samostana v adaptiran objekt tako imenovanega malega gradu. Bržkone so tudi takrat bili precej glasni skeptiki, ki so stregli z enakimi argumenti, kot danes svarijo pred objektom usnjarne - problem parkiranja, dotrajanost objekta, vlaga ... Vendar so se s kakovostnim arhitekturnim snovanjem premostili na videz še tako zahtevni in nerešljivi problemi. Treba bo spremeniti pogled in v starem mestnem jedru videti priložnost ter se končno na strateški in načelni ravni odločiti, da morajo kulturne, izobraževalne, manjše obrti in trgovine ter druge primerljive vsebine ostati v starem mestu, da bo atraktivno tudi za aktivne, mlade stanovalce, mlade družine, ki bodo tovrstne storitve tudi uporabljali. Poleg tega je že pred desetletjem podjetje Kema Puconci v notranjščini izvedlo testno polje ometa, ki je še danes v dobrem stanju, o statiki pa bržkone ni vredno izgubljati besed. Obnovljeni so bili objekti, ki so v veliko slabšem gradbenem stanju, kot je ta. Zavod se je v preteklosti zavzemal za umestitev primerne dejavnosti v objekt, ki bi lahko revitalizirala celotno območje, in za celovito načrtovanje poteze ob Dravi, za kar bi bila pri strateški lokaciji tega tipa nujna preveritev strokovnih rešitev s postopkom vabljenega ali javnega natečaja. Kakšna bo usoda bivšega Koteksa, sicer ni v naših rokah, saj kulturnovarstveno soglasje za morebitno odstranitev objekta sodi v pristojnost ministrstva za kulturo."
Razhajanja so se pojavila tudi pri načrtih za zgraditev garažne hiše, kot zadnjo med variantami je občina predlagala lokacijo ob minoritskem samostanu.
"Stališče zavoda je, da se na tem mestu ob mestnem obzidju prezentira nekdanji mestni jarek ter da s posegom ne smemo zapreti pogleda nanj in na minoritski samostan. Zaradi zahtevnosti predvidenega posega smo predlagali, da bi zadevo reševala strokovna komisija. Komisija je podala negativno mnenje na predlagano lokacijo, saj je predvidena izvedba v nasprotju z varstvenim režimom. Po veljavnem odloku iz leta 1999 so v mestnem jedru prepovedane novogradnje, nadzidave in adaptacije, razen tistih, ki imajo namen sanirati ali rekonstruirati spomeniško območje ali njegove dele. Nove strokovne podlage smo sicer oddali že leta 2006, vendar jih občina do danes ni sprejela. V smislu sanacije tega prostora pripravljamo nova izhodišča za rešitev tega problema. Če so pri izvedbi še kakšne druge težave, na primer nivo talne vode, dražja investicija, potem ne more biti izgovor, da samo zaradi varstvenega režima ne more priti do izvedbe."
Kulturnovarstveno soglasje za morebitno odstranitev nekdanjega Koteksa sodi v pristojnost ministrstva
Nazadnje je bil zavod izpostavljen zaradi gradnje stanovanjskih blokov na Zadružnem trgu. Med drugim vam nekateri očitajo dvojna merila pri zaščiti ptujske vedute, saj naj bi bilo treba v preteklosti, v nasprotju s tem projektom, zaradi zaščite vedute nekatere projekte prilagoditi ali se jim odpovedati, na primer reflektorjem na mestnem stadionu.
"Pri izdaji kulturnovarstvenih pogojev za postavitev reflektorjev smo vlogo obravnavali pred sprejetjem občinskega prostorskega načrta (OPN), ki ga je občina sprejela v letu 2015, prav tako se je v tistem času spremenil naš krovni zakon. Izdali smo samo kulturnovarstvene pogoje, za soglasje vloge nismo prejeli. V OPN in našem krovnem zakonu so pristojnosti zavoda bolj jasno definirane, kar pomeni, da mora zavod pri izdajanju pogojev in soglasij to utemeljiti s pravno podlago. Vplivno območje gradu obsega 300-metrski pas okoli zunanjih mej kulturnega spomenika državnega pomena, kar v praksi pomeni, da na vplivno območje ponekod spadajo tudi samo deli parcel. Varstveni režim za kulturni spomenik državnega pomena med drugim zahteva 'podrejanje vsake rabe in vseh pogledov v odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih vedut na grad in ohranitev pogledov z gradu na širšo okolico'. To je zelo široka dikcija v odloku, ki jo je mogoče razumeti na več načinov. Pravna podlaga za izdajanje pogojev in soglasij bi s strani zavoda obstajala, če bi to vplivno območje bilo prikazano tudi v grafični obliki. Praktično je to nemogoče, saj so posegi na takšnem vidnem območju zelo različni, zato je načrtovanje takšnih posegov prepuščeno načrtovalcem in v končni fazi izdajanju gradbenih dovoljenj upravne enote. Ali se takšna presoja izvaja ali ne, pa je drugo vprašanje. Že davno smo predlagali, da se stadion premesti na drugo lokacijo, vendar je to v pristojnosti ptujske občine. Za postavitev reflektorjev s strani zavoda občina ne potrebuje nobenih pogojev in soglasij, saj na tem območju ni zavarovane nobene enote kulturne dediščine. Stadion je prav tako zunaj vplivnega območja gradu. S strokovnega stališča opozarjamo, da pri postavitvi ne sme priti do okrnitve vedut na grad, vendar pa bo odločitev v rokah občine in upravne enote."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
