Damijan Toplak
V minulih dneh, natančneje 21. septembra, je bil svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Slogan letošnjega septembra, ki od leta 2011 velja za mesec demence, je Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno. Po ocenah v Sloveniji živi okrog 50 tisoč oseb z demenco, ta bolezen pa nato posredno prizadene še trikrat toliko svojcev, ki za obolelo osebo skrbijo. Ker smo vse bolj starajoča družba, ocenjujejo, da bo do leta 2050 v Sloveniji že okrog 150 tisoč dementnih ljudi.
Demenca: Zboli več žensk
Zanimiv je podatek, da je med dementnimi več žensk. In sicer predvsem na račun tega, da ženske v povprečju živijo dlje. Z letošnjim geslom želijo opozoriti na dejavnike tveganja, ki pomenijo večjo verjetnost za nastanek demence, lansko leto pa so posvetili predvsem temu, da je treba čim prej postaviti ustrezno diagnozo, je izpostavila Breznikova, ki sicer deluje tudi kot varuhinja bolnikovih pravic v Mestni občini Maribor. Kakšnim dvajsetim slušateljem, predvsem starejšim, je ob tem povedala, da se sama s področjem demence ukvarja od leta 2013.
"Pravilno in dovolj hitro postavljena diagnoza je pomembna, da vemo, kaj se s posameznikom dogaja in kako mu pomagati, pa tudi, da lahko koristijo pravice - tudi dodatek k pokojnini za pomoč in postrežbo ter imajo prednost pri namestitvi v dom starejših, če ne (z)morejo več živeti v domačem okolju. Sama se sicer zavzemam, da dementni ljudje čim dlje živijo v domačem okolju, dokler je to izvedljivo," pojasni Lidija Breznik.
Rečemo, da obstajajo različni obrazi demence, saj so lahko prizadeti različni možganski centri, in pri tem, tako Breznikova, je zanimivo, da ostaja delovanje možganov dokaj neraziskano področje. Kljub temu velja, da je eden glavnih faktorjev za pojav demence starost človeka. "Spodbudno je, da se o demenci vse več govori, tudi z vidika, kaj vse lahko postorimo in kako pomagamo obolelemu. Bolezen je vse manj stigmatizirana, četudi se v družinah različno spopadajo z njo. Je pa po mojih izkušnjah tam, kjer o bolezni govorijo, življenje z dementno osebo lažje in lepše. Med oblikami demence je najbolj pogosta Alzheimerjeva bolezen oziroma izguba spomina," še razloži Breznikova. Na kakšnih 40 odstotkov dejavnikov tveganja za nastanek demence lahko vplivamo tudi sami - če ne kadimo, če ne spregledamo morebitne depresije, če nismo socialno izolirani, če telovadimo, če urimo, tudi z reševanjem križank, naše možgane, če zmerno pijemo alkohol. Pomembno je, da nas vse to praktično nič ne stane, lahko pa prepreči ali vsaj upočasni nastanek demence.
Vsako pozabljanje ni demenca
Priporočljivo je stalno pridobivanje novih znanj in izogibanje vsakodnevni rutini, saj ta upočasnjuje delovanje naših možganov. "Ni pa vsako pozabljanje že demenca. O demenci govorimo, ko so naše kognitivne sposobnosti tako zmanjšane, da to moti naše vsakdanje življenje. Pojavljajo se težave s krajevno in časovno orientacijo. Diagnozo pa postavi psihiater ali nevrolog, pri čemer se lahko posamezni znaki demence pojavljajo tudi do deset let prej, preden je postavljena diagnoza. Gre za kronično bolezen, ki je za zdaj neozdravljiva, z določenimi zdravili pa jo lahko blažimo. Osebe z demenco se velikokrat soočajo s spremembo osebnosti in vedenja, mnogokrat se umikajo iz družbe, izgubljajo predmete, niso sposobne izvajati zadanih nalog, ne sledijo pogovoru, imajo slabo ali okorno presojo," opozarja Lidija Breznik, po izobrazbi magistra socialne gerontologije, ki ob obiskih dementnih bolnikov vedno prilagodi sodelovanje njihovemu tempu, obenem se jim zmeraj zahvali za sodelovanje.
