Tina Recek
September je razglašen za svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, svetovni dan te bolezni pa obeležujemo 21. septembra. Letos o tem bolezenskem stanju ozaveščajo pod sloganom Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno, poudarek pa je predvsem na preventivi, zmanjševanju in preprečevanju dejavnikov tveganja za pojav demence pri Alzheimerjevi bolezni in vseh drugih oblik demenc.
"Razširjenost demence v svetu dosega razsežnost epidemije. Ena od desetih oseb v starosti nad 65 let in ena od treh v starosti nad 85 let ima demenco. Med obolelimi sta kar dve tretjini žensk. S podaljševanjem življenjske dobe se veča pojavnost Alzheimerjeve demence, ki je kronična napredujoča možganska bolezen," je ob tej priložnosti pojasnila dr. Mercedes Lovrečič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob tem je predstavila nekaj številk za Slovenijo. Leta 2021 je za demenco bolehala petina prebivalcev Slovenije, starih 65 let ali več, takih bolnikov pa je bilo pet odstotkov starejših od 80 let. Še drugače rečeno, vsak trinajsti prebivalec Slovenije v starosti 65 let ali več je imel demenco oziroma, glede na spol, vsaka deseta ženska in vsak 18. moški v tem starostnem obdobju. Po napovedih stroke se bo pri nas leta 2030 z demenco soočala že četrtina prebivalcev, starih 65 let, in skoraj sedem odstotkov v starosti nad 80 let.
Na nekatere dejavnike lahko vplivamo, na druge ne
Lovrečičeva je postregla še z deleži dementnih glede na celotno prebivalstvo Slovenije, in sicer je bil ta leta 2018 1,7-odstoten, leta 2030 bo po ocenah stroke ljudi z demenco dobra dva odstotka, leta 2050 pa eno odstotno točko več. In še pogled preko meja: do leta 2050 lahko utemeljeno pričakujemo, da bomo imeli na svetu med 139 in 150 milijoni ljudi z demenco.
Pomembna sta zgodnje odkrivanje in zdravljenje demence
Z izrazom demenca opredeljujemo bolezensko stanje, ki se kaže z upadom možganskih sposobnosti in ki ovira vsakodnevno funkcioniranje. Znanih je več dejavnikov tveganja za razvoj demence, odvisni so od posameznikovega okolja, njegovega življenjskega sloga in nekaterih pridruženih bolezni. V skupino dejavnikov, na katere lahko vplivamo, sodijo: kajenje, škodljiva raba alkohola, telesna neaktivnost, slabe prehranjevalne navade. V drugo skupino pa se uvrščajo dejavniki, na katere nimamo vpliva: genetika, starost in zgodovina Alzheimerjeve bolezni v družini.
Cilj strategije zmanjšanje stigme
"Izredno pomembno je, da se osebe, ki opažajo pri sebi ali pri svojcih, težave s spominom in mišljenjem, obrnejo na zdravnika. Ta bo ocenil kognitivne sposobnosti in presodil, ali gre za demenco. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje demence ima prednosti, saj gre za tekmo s časom, nezdravljenje pa vodi v hitrejše napredovanje demence," je opozorila Mercedes Lovrečič.
Sprehod za spomin
Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni bo Dom Danice Vogrinec Maribor pod pokroviteljstvom Mestne občine Maribor v četrtek, 21. septembra, ob 10. uri, tradicionalno organiziral Sprehod za spomin. "S svojo udeležbo in sodelovanjem boste prispevali k zmanjšanju stigme, boljši ozaveščenosti in prepoznavanju demence v Sloveniji. Dobimo se na zbirnem mestu na Glavnem trgu pri Kužnem znamenju. Sprehodili se bomo do Trga svobode, kjer boste na stojnici lahko prejeli informacije o demenci," je k udeležbi v čim večjem številu pozval Drago Perger, višji svetovalec v Domu Danice Vogrinec Maribor, kjer so stanovalci povprečno stari preko 80 let in približno 40 odstotkov jih ima blago kognitivno motnjo ali določene druge kognitivne primanjkljaje ali demenco. (barb)
Nadja Čobal z ministrstva za zdravje je predstavila ključne cilje strategije obvladovanja demence do leta 2030, ki jo je vlada sprejela letos julija. Med njimi so zmanjševanje stigme, izobraževanje tistih, ki imajo opravka z osebami z demenco in njihovimi svojci, vzpostavljanje zbirke podatkov o demenci na nacionalni ravni in spodbujanje raziskav o demenci. Poleg tega je cilj uvajanje in uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij za obravnavo in podporo ljudem z demenco za čim bolj samostojno življenje v domačem okolju.
V vse regije in vse dni v tednu
Po besedah Janje Romih z ministrstva za solidarno prihodnost strategija predvideva tudi izgradnjo treh skupnostnih centrov za ljudi z demenco, ki bodo na enem mestu tem osebam in njihovim svojcem ponujali različne oblike pomoči. "Strategija želi na področju socialnega varstva v prvi vrsti krepiti storitve, ki so trenutno na voljo, z namenom, da se osebam z demenco zagotovi, da domovi za starejše niso ena in edina izbira," je poudarila Romihova. In še, da je ena izmed zelo pomembnih prilagojenih oblik storitev dnevno varstvo. To obliko pomoči bi bilo treba razširiti, da bi bila na voljo v vseh regijah in vse dni v tednu.
Štefanija Lukič Zlobec iz Slovenskega združenje za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija je izpostavila, da je z zdravili mogoče upočasniti demenco in da imamo že 450 demenci prijaznih točk. Kot eno izmed težav je omenila pomanjkanje družabnikov.
