Da je težko napovedovati, kako dolgo bodo trajale razmere, v katerih so se znašli, pravi Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, ki zagotovo ve, da se bo treba hitro in odločno prilagajati. Kidričevska elektroliza že od sredine lanskega leta obratuje zgolj polovično, novembra jo bodo še dodatno zmanjšali, in to na tretjino zmogljivost, in tako ublažili negativen vpliv ekstremnih razmer na trgu energentov.
40
odstotkov znaša cena elektrike pri proizvodnji primarnega aluminija v Talumu, pri evropski konkurenci pa 20 odstotkov
Visoka cena elektrike
V Talumu se pripravljate na zmanjšanje obsega proizvodnje v elektrolizi. Zakaj taka odločitev in kaj to pomeni za vaše poslovanje?
"Z novembrom prehajamo na obratovanje s 33-odstotno zmogljivostjo. Letos bomo vse izdelke iz aluminija, ki smo jih kupcem obljubili, proizvedli. Znižano proizvodnjo v elektrolizi bomo nadomestili s kupljenim aluminijem."
Odločila je torej visoka cena električne energije.
"Razmerje med ceno električne energije in ceno aluminija, ki je v letu covida-19 strmoglavilo, nam niti v enem trenutku ni dovoljevalo nakupa električne energije in zaklepanja tega razmerja ter s tem pozitivnega poslovnega rezultata. Sami lahko zmanjšamo trenutni vpliv visokih cen električne energije samo z zniževanjem odjema in nižanjem proizvodnje elektroliznega aluminija. Devetdeset odstotkov potreb po elektriki je pri nas namreč namenjenih proizvodnji primarnega aluminija v elektrolizi. Če s parametri, na katere imamo vpliv in so vezani na sam tehnološki proces (s specifično porabo energije na tono proizvedenega aluminija in tokovnim izkoristkom), vztrajamo v samem vrhu najučinkovitejših, pa cenovni in sistemski okvir ni primerljiv z našimi konkurenti v Evropi. V naši proizvodnji primarnega aluminija je strošek električne energije v letu 2020 denimo znašal več kot 40 odstotkov, medtem ko je pri primerljivih proizvajalcih v Evropi na nivoju 20 odstotkov. V Sloveniji namreč še vedno nimamo vpeljanih vseh sistemskih okvirov, ki jih za zaščito proizvodnje aluminija in celotne energetsko intenzivne industrije omogoča Evropska komisija. Brez vseh podpornih mehanizmov proizvodnja v Evropi več ni mogoča, še posebej zaradi višjih cen energije napram ostalemu delu sveta. Iz tega izhaja, da smo pri poslovnem odločanju o nabavi energije omejeni, še posebej v zadnjih dveh letih, ko so cene elektrike energije naraščale, cena aluminija na borzi v Londonu (LME) pa je lani, kot že omenjeno, strmoglavila na najnižjo raven v zadnjih 15 letih."
Pravite, da brez podpornih mehanizmov preprosto več ne gre. Kaj pričakujete od države?
"Od odločevalcev pričakujemo takojšnje reševanje nastale situacije in takojšnjo implementacijo vseh maksimalnih razbremenitev, ki jih predpisuje EU za energetsko intenzivno industrijo, kar bi že moralo predstavljati higienski minimum konkurenčnega poslovnega okolja v Sloveniji. Če bi vse te primerljive sistemske okvire že imeli vzpostavljene, se zagotovo sedaj ne bi znašli v zelo zahtevni, celo eksistenčno vprašljivi situaciji. Jasna pravila in vzpostavljen sistemski okvir so izjemno pomembni za določanje strategije zakupa električne energije za prihodnje obdobje - ne samo v Talumu, ampak v celotni energetsko intenzivni industriji v Sloveniji."
Za zeleno transformacijo 150 milijonov
Kako v Talumu poteka tako imenovana zelena transformacija?
"V preteklem obdobju smo spremenili strukturo programov do te mere, da več vhodnega aluminija predelamo, kot sami proizvedemo. Od leta 2012 smo v prestrukturiranje oziroma našo zeleno transformacijo investirali 150 milijonov evrov in dodano vrednost več kot podvojili. Če bi imela energetsko intenzivna industrija v Sloveniji konkurenčne pogoje za svoje delovanje, bi bili v svoji transformaciji v ogljično nevtralno družbo še dlje."
V zdajšnjih že tako težkih razmerah se delavci sprašujejo, ali bo zmanjševanje obsega proizvodnje v elektrolizi vplivalo na število zaposlenih.
"Ne predvidevamo odpuščanja. Nasprotno, z vzpostavitvijo konkurenčnega sistemskega okvira se bomo nadalje razvijali in rasli."