Damijan Toplak
Sestri Janja in Petra Metličar v kraju Zgornje Jablane v občini Kidričevo pišeta prav posebno poslovno zgodbo. Sta namreč eni od sedmih letošnjih udeležencev projekta Štartaj Slovenija, ki ga lahko spremljamo na Pop TV in se letos posveča podeželju. Sami sta obudili že nekoliko pozabljeno poljščino - črno sojo. Sestri sta si delo razdelili, saj Petra vodi in obdeluje družinsko kmetijo, Janja pa kmečko pekarno, v kateri med drugim ob številnih drugih pekovskih in testeninskih izdelkih nastajajo sušene (jajčne) testenine s črno sojo, na policah trgovin Interspar pa so tudi zrna črne soje, iz katerih lahko sami ustvarite številne okusne izdelke, kot so namaz z medom, biftek, polpete ali čevapčiče, piškote in medenjake, celo zrezke in solate.
Za sestri Metličar je bilo prelomno leto 2016, ko sta se odločili prevzeti kmetijo oziroma domačo pekarno. Sta pa obe izobraženi, saj je Janja diplomirana ekonomistka, Petra pa inženirka živilstva. Pred leti sta še prodajali izdelke v lastni trgovini na Ptuju, a je bilo kar nekaj svežih izdelkov zavrženih, zato sta se odločili proizvajati trajne pekovske izdelke, kot so keksi, pekovsko pecivo in pa različne rezance in testenine. Dnevno sveže izdelke, tudi kruh, tako sedaj proizvajata in prodajata le po naročilu, da jima ni treba zavreči neprodanega. Pred leti sta že bili prisotni v različnih trgovinah, z izdelki iz in s črno sojo pa ju je zdaj mogoče najti v trgovinah Interspar. Predvsem jima je želja, da bi kupci spoznali njun izdelek in ga kupovali. Pri prodaji izdelkov sodelujeta z nekaj deset javnimi zavodi, kot so vrtci, šole, domovi starejših, tudi z domačo OŠ Cirkovce, na kar sta posebej ponosni.
Izpostavljata, da pridelujeta črno sojo, ki ni gensko spremenjena, in da gre za poljščino, ki so jo pred leti že sejali na Dravskem polju. Zrna črne soje kalijo štiri leta - in v tem času jih je treba znova posejati, bo pa letošnja letina zaradi moče in razraščenega plevela nekoliko slabša. Črna soja, ki je po okusu nekje med orehom, lešnikom in kostanjem, se žanje šele novembra in potrebuje dolgo in toplo jesen, to pa je, ugibata, v preteklosti bil razlog, da je črna soja pred kakšnimi sto leti "izginila" z njiv Dravskega polja. S pomočjo Semenarne Ljubljana in njune mame Marije Metličar, ki je predsednica Društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, pa sta se pred tremi leti odločili zasejati stročnico črno sojo. Slednjo veliko pridelujejo na Kitajskem in naj bi imela tudi zdravilne učinke, njena posebnost pa je, da ima na 100 gramov kar 32 gramov beljakovin, zato je še posebej priljubljena med vegetarijanci in vegani, saj dobro nadomešča meso in mesnate izdelke.
Petra Metličar obdeluje 24 hektarjev površin, na katerih so ob črni soji še rž, ječmen, pšenica, koruza, sončnice, občasno pa tudi fižol. Sestri pravita, da moraš danes pri kmetovanju imeti tudi precej podjetniškega duha, zato že snujeta nove izdelke iz črne soje in drugih poljščin, a podrobnosti še ne želita razkriti. Že lani sta se nameravali udeležiti projekta Štartaj Slovenija, a še nista imeli razvitega izdelka. Pri embalaži in nalepkah sodelujeta s Tiskarno Ekart iz bližnjih Spodnjih Jablan - in z njimi sta zelo zadovoljni. Za mletje črne soje, ki je precej trda, pa sta nabavili poseben stroj na Kitajskem. Tudi z imenom izdelkov, Poljka, ki je nastal po družinskem posvetu, in ob upoštevanju že registriranih blagovnih znamk sta zadovoljni. Upata in verjameta v dolgotrajnejše sodelovanje s trgovcem Spar Slovenija - in da bodo domači izdelki v očeh potrošnikov cenjeni.
