Zagretemu planincu priznanje Planinske zveze Slovenije za večdesetletno prizadevno delo

Damijan Toplak Damijan Toplak
24.12.2022 03:20

Planinsko društvo Miklavž je bilo ustanovljeno 14. marca 2003, od ustanovitve pa ga vodi danes 73-letni Franc Kocbek.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Franc Kocbek s svečano listino Planinske zveze Slovenije.
Damijan Toplak

Pred dnevi je Franc Kocbek od Planinske zveze Slovenije (PZS) za delo v društvu, v PZS in nasploh na planinskem področju prejel svečano listino PZS, ki je najvišje priznanje krovne planinske organizacije v Sloveniji, katera združuje okrog 55 tisoč članov. Priznanje je prejel za dolgoletno delo v upravnem odboru Planinskega društva (PD) Maribor Matica, vodenje izletniškega odseka in delovanja v vrtcih Miklavž in Dobrovce, prav tako je bil pobudnik za ustanovitev PD Miklavž. Dva mandata je deloval tudi v upravnem odboru PZS in še en mandat kot predsednik nadzornega odbora PZS.

Za planinstvo in članstvo v PZS se je Kocbek odločil že leta 1981, pred tem pa je z družino vrsto let deloval v taborniških organizacijah, tudi pri Francu Lešniku iz Miklavža. Vsi trije člani družine Kocbek, žena Darinka, ki je prav tako planinska vodnica, pa tudi njun sin so bili najprej kakšni dve desetletji člani PD Maribor Matica, od ustanovitve lokalnega društva so člani slednjega, čeprav je sin po dokončanju srednje pomorske šole nekoliko zapostavil planinstvo, doda Kocbek, ki planinarjenje ceni zaradi krepitve zdravja in zato, ker se odvija v naravi, daleč stran od "betonskega sveta".

Prejemniki svečanih listin PZS, najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije, za leto 2022 s predsednikom PZS Jožetom Rovanom in predsednikom OKS Bogdanom Gabrovcem, Franc Kocbek je peti z leve.
Tomaž Kumer

V društvu 120 članov

Franc Kocbek, po rodu iz kraja Selce v občini Lenart, se je sprva preselil v Bohovo, nato sta z ženo zgradila hišo v Miklavžu in se preselila leta 1976. Tedaj je imel Miklavž približno 2500 prebivalcev ali pol manj kot danes, se spominja Kocbek. Na kariernem področju je začel delati kot strugar v mariborski Metalni, po končanem šolanju v Zagrebu za varnostnega inženirja se je zaposlil v Zlatorogu, današnjem Henklu. Po dokončanju višje šole za varstvo pri zdravju in delu je bil tri leta poveljnik poklicnih gasilcev v Mariboru in zaposlen še 14 let v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), od koder je šel leta 2008 v pokoj. Je tudi član Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Miklavž in Društva prijateljev mladine Miklavž.

"V PD Miklavž je dejavnih 120 članov, od cicibanov do veteranov. Vsako leto pripravimo 120 do 125 pohodov, kar je precejšen zalogaj, ob meni in ženi so v društvu dejavni še štirje planinski vodniki. Najbolj poznani smo po pohodih v slovenskem sredo- in nizkogorju. Pohode na Goro Oljka nad Polzelo in pa na Kum v Zasavju smo opravili že po več kot tridesetkrat. Pogosto se udeležimo tudi pohoda med Litijo in Čatežem ter med Litijo in Tisjem," opiše delovanje. Kocbek je bil dejaven oziroma ustanovitelj tudi planinskih sekcij v DEM in Zlatorogu, ko je služboval tam. Pred enajstimi leti je bil tudi pobudnik, da bi za planince, starejše od 60 let (veterane), organizirali izlete. Ob delu s planinci veterani je zelo dejaven pri uvajanju vrtčevskih otrok (Miklavž, Dobrovce) v svet planinstva, pa tudi mlajših generacij v gasilsko dejavnost.

Damijan Toplak

Miklavž bolj spalno naselje

Kako pa sogovornik doživlja življenje v kraju in občini Miklavž na Dravskem polju? Opaža, da sta po letu 1998 in ustanovitvi samostojne občine Miklavž na Dravskem polju, kjer je bil dva mandata tudi občinski svetnik in en mandat predsednik nadzornega odbora, naselje in celotna občina napredovali tako po številu prebivalcev, splošnem razvoju, zlasti pa na infrastrukturnem področju. "Vendarle se pozna tudi, da je mesto Maribor zelo blizu in je Miklavž bolj spalno naselje. Morda tudi zato še nimamo splošne knjižnice in ne sodobnega zdravstvenega doma, ki pa se obetata v tem županskem mandatu. Pozna se tudi, da ni več večjih obrtnikov in podjetnikov, ki so se zaradi prostorskih omejitev preselili v industrijsko cono Hoče ali pa v poslovno cono Tezno. Tudi številni upokojenci, v Miklavžu jih je gotovo kakšnih 1500, sicer imajo na razpolago številna društva, ne pa večgeneracijskih centrov, v katerih bi se bolj dejavno družili. Ker sem vrsto let dejaven v gasilstvu, tudi v PGD Miklavž, pa bi za edino gasilsko društvo v občini želel logistično boljšo, tudi bolj prostorno lokacijo, morda kje blizu zbirnega centra ali bencinske črpalke v Miklavžu, kakor je obstoječa ob Cesti v Rogozo," še našteje Franc Kocbek.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta