O, Slovenija, srečna draga vas domača. Še malo pa boš trideset. Rekel bi ti, tako kot vsakomur, dobrodošla v klub!, ampak slutim, da se boš zapodila k stikalu, prižgala luči, izklopila VJ-u projekcijo, tonskemu polila reglere, DJ-u ugasnila muziko, natakarici na pavzi napisala kazen, vstopila z masko pod nosom in brez razloga težila varnostniku - zato se dajva pomenit, ali je zate to sploh zabava.
Vidim, da ti nisem najbolj pri srcu, kadar se s tabo ne strinjam. Včasih si me ignorirala, ampak sem se vsaj počutil varno. Danes se mi zdiš zelo občutljiva in zamerljiva. Zato je še posebno zanimivo, kako si pripravljena oprostiti bivšim sovražnikom, ko jih potrebuješ. Kljub temu te ne bom šparal, dajva reči bobu bob.
Prosili so me, naj povem, kako vidim tvoje odraščanje, in reči ti moram, da se mi za svoja leta zdiš še zmeraj precej otročja. Opažam, da si se začela zavedati svoje moči in to izkoriščaš le sebi v prid. Perfektno ti gre razdvajanje, nisi zaupanja vredna in drugače misleče celo kaznuješ. Ne "probaš razumet", ampak si zmeraj prepričana o svojem prav, tudi kadar je očitno, da nimaš prav, in ti vsi svetujejo drugače. Častiš le pokojne umetnike, ki tega več ne potrebujejo. Žive pa vodiš v grob, ko jim obljubljaš osnovno preživetje, a ob prvem nestrinjanju svojo besedo požreš. Opažam, da imaš rada tudi drage igračke, tiste, za katere rabiš municijo, in da si za dobro fotko na instagramu pripravljena pod svojo streho sprejeti tuje zapornike, čeprav v resnici res ne maraš beguncev. Obnašaš se kot razvajena najstnica, ki je prvič odšla od doma živet k fantu. Manipuliraš z informacijami v svoj prid, izkoriščaš vero zavoljo glasov. Predvsem pa ti je povsem vseeno za ljudi, ki so te pestovali, ko si bila še v plenicah. Delaš se, da delaš, a vendar imam občutek, da je tvoj fokus nekje drugje. Ko si bila mlajša, se ti je še dalo pogledati skozi prste, zdaj pa je čas, da tudi ti prevzameš odgovornost za svoja dejanja.
Vedi, da so na drugi strani vrat kluba ljudje, ki te imajo radi, še bolj pa imajo radi svoje sodržavljane. Ljudje, ki razumejo, da ne morejo imeti vedno prav. Ljudje, ki si želijo biti boljši, vsak dan. Ljudje, polni upanja, srčni ljudje, ki so za vsako ceno pripravljeni pomagati, ne glede na barvo kože, vero ali status. Ljudje, ki verjamejo v dobroto, so skromni in ne potrebujejo pozornosti. Ljudje, ki zmagujejo v športnem duhu. Ljudje, ki jim ni vseeno, da prodajaš svoje najboljše atribute tujcem za mali denar. Ljudje, ki posojajo glas šibkim. Ljudje, ki kljub svoji bedi pomagajo drugim, ki jim gre še slabše. Ljudje, ki požirajo ponos, ker se nočejo kregati z idioti. Ljudje, ki jim je mar za Vide. Ljudje, ki hodijo domov po policijski uri. Ljudje z dovolilnicami. Ljudje, ki kljub strahu za svoje zdravje skrbijo za družine. Ljudje, ki ustvarjajo za dobiček, in ljudje, ki ustvarjajo za dušo. Ljudje, ki se žrtvujejo, čeprav jih dodatki obidejo. Ljudje, ki kreirajo zato, da bi se tudi ti kdaj ustavila, razmislila, poskusila biti boljša. Ljudje, ki so izgubili svojce, ker si prepozno odreagirala. Ljudje, ki jih tlačiš umret v telovadnice. Ljudje. Tvoji ljudje. Tisti, ki vihtijo tvojo zastavo ob zmagah in je ne vržejo na tla po porazih. Tisti, ki verjamejo, da je moč v slogi in da je treba ceniti raznolikost. Tisti ljudje, na katere rada pozabiš.
Mi bomo zate nosili še maske, dokler se ne pozdraviš, zate je pa čas, da jo snameš
Veš, moja draga pokojna babica Minka, ki je bila slavistka, me je naučila tekoče pisati in govoriti nemško. Šele na njenem pogrebu sem ugotovil, da se je tujega jezika naučila predvsem zato, da bi med vojno pomagala tebi in ljudem, ki so se zate borili. Tebi, ki mi, kadar se ne strinjam s tabo, očitaš tudi to, da nisem domoljub. Kako lahko to rečeš komurkoli od kulturnikov, ki operiramo z jezikom, ki ga govori le peščica ljudi na planetu? Samo dva milijona nas sploh razume, ti nas pa vztrajno prepričuješ, kaj je vredno in kaj ni. Vesel sem, da ji tega ni treba gledati, ne dvomim, da bi se te kljub svoji goreči pripadnosti kdaj sramovala. Veš, lahko bi pisal v nemščini, Ich kann das eigentlich sehr gut *. Ali pa v angleščini. Mogoče celo v francoščini. Veš, kolikokrat sem že slišal, da bi bil bogat, če bi to storil? Ali ti res morajo vedno tujci povedati, kakšne zaklade imaš doma?
Dovoli, da ti povem, ker sem vseeno šest let spredaj. Kaj me je naučil dalajlama, ki te je obiskal, ko si predsedovala kulturi v Evropi? Ni vredno žrtvovati svojega zdravja za denar in nato denar ponovno trošiti za zdravje. Zaskrbljenost za prihodnost prinese le to, da ne uživaš v sedanjosti. Posledično umreš, kot da nisi nikoli živel. Zato te prosim, pusti preteklost in se usmeri na sedanjost. Mi bomo zate nosili še maske, dokler se ne pozdraviš, zate je pa čas, da jo snameš. Nehaj biti zagrenjena, ne pogrevaj starih zamer in se drži resnice.
Vidimo se, čujemo se … Upam, da te na zadnje ne srečam na afterju s tipom, ki te bo na hitro izkoristil. Veš, še zmeraj se učim slovensko do te mere, da lahko preživim, ne bi se rad na stara leta učil še madžarščine - ne bom je obvladal, nikoli.
* V bistvu sem v tem zelo dober.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
