(KOLUMNA) Grešne kozle na hitro korona sodišče v Višnji Gori!

Nočem se delati pametnega in moralnega in tožariti tistih, ki se iz pozabljivosti ali namenoma ne držijo previdnostnih ukrepov in pravil. V tej zoprni situaciji, v katerem smo se znašli, je lažje — in bolj etično praktično — za širjenje epidemije obtoževati ljudi okrog nas, kot pa dolžiti korono. Sovražimo prekleti virus, znašamo pa se nad ljudmi. To je nacionalni šport in psihološki transfer. Bojimo se okužbe, svojo neustrašnost pa dokazujemo s pripisovanjem krivde drugim. Seznam krivcev za pandemijo je vsak dan daljši. Kratek ni bil nikoli.

Niti na začetku, ko so bili krivi Kitajci in njihove nemogoče prehrambene in higienske navade in razmere v Wuhanu. V Sloveniji je ta seznam še zlasti dolg. Dolg kot zvitek literarnega stotnika v Diderotovem romanu Fatalist Jacques in njegov gospodar, na katerem je vse zapisano že vnaprej: "da je vse dobro in slabo, kar se nam pripeti tu spodaj, bilo zapisano tam zgoraj." Ne veliko krajši povzetek seznama krivcev lahko najdete v nedavni kolumni Žige Turka z zgovornim naslovom Zavozili smo na Siolu. Zavozili? Smo? Misli sicer vas: "ki ste rinili na Hrvaško", "niste mogli deset dni pred začetkom šolskega leta domov", "verjeli, da je samo gripa", "da imate pravico, da ne nosite mask", "kofetkali, pijačkali, se naslanjali na šanke in si vrtali po nosu", "grabili za vozičke v trgovinah, pa si niste razkužili rok" in "ne bi zdržali brez šteke napolitank".

Če bi poskušal obnoviti vse domnevne krivce, ki sem jih še zdaleč ne samo pri Turku zasledil v medijih, bi bil seznam še daljši od njegovega. Poimensko so to Janša, Gantar, Krek in Hojs. Pa za dobro vago še Simona Kustec in Kacin in Bojana Beović. Ker se kao ne znajo koordinirati in puščajo ubogo ljudstvo v negotovosti glede (ne)varnosti, pa tudi navodil za montažo razkužíl na stopniščne ograje. Pa opozicija tudi. Pa Fajonova, Šarec, Nemec in Bandelli za naprej in za nazaj in še cela vrsta parlamentarnih poskusnih zajcev. Skupinsko pa so krivci tudi disidentski dohtarji, ki dvomijo v resnost epidemiološke grožnje in/ali smiselnost (določenih) ukrepov. Recimo Matjaž Figelj, vzhajajoča zvezda medijev, ki pač ne morejo vsak dan intervjuvati samo ta pametnih. Vsak drugi, tretji medicinec danes hoče biti Janez Rugelj, ne doseže pa niti Romana Vodeba. No, ne bi se čudil, če bi kdo imel za krivega tudi Alojza Ihana. Pa petkovi kolesarski protestniki, da ne pozabim. Ti so tudi ena kužna banda, kajneda. In da ne omenjam influencerjev — tako imenovanih —, s kateri se vsi tako radi ukvarjamo kot za tolažbo, da smo bolj pametni od njih. (Kar sicer ni težko in je verjetno celo res.)

Nisem fatalist ali še manj determinist. Ne mislim, da nam je korona virus usojen ali da je celo kazen ali vsaj opomin za dekadentni svet. Ne mislim, da bi se morali kar vdati in pasivno čakati, da ne umremo ali da jo odnesemo s čim manj posledicami. Ne mislim, da se širjenja okužb ne da omejiti in da so vladni ukrepi — z opozarjanjem vred — nesmiselni. Ne mislim, da je brez veze, če se vsak posameznik trudi, da pri tem poslušno in solidarno sodeluje. Predvsem pa ne mislim, da je vsak, ki mu gre nekaj na živce, že bolj pameten od tistih, ki so žalibog pač v takih službah — od politikov pa do zdravnikov —, da se zdaj morajo odločati namesto nas. Saj si ne predstavljate, kako bi bilo, če bi se smel odločati vsak sam? Verjetno bi izbruhnila vojna. Ali vsaj anarhija. Zato mislim, da nima smisla nikogar obsojati. Nikoli ne bodo vsi ljudje nosili mask, kjer bi jih morali, ko bi jih morali, kot bi jih morali. Nikoli ne bodo vsi držali distance in si razkuževali rok. Antimaskerji in paranoiki privatnosti so del bolezni. Del tega, da je pol sveta bolanega, druga polovica pa zaciklana. Ko razsaja virus, se pojavijo tudi ljudje brez mask. Če obstajajo maske, obstajajo tudi ljudje brez mask. In če so maske obvezne, bo ljudi brez njih še tem več — ali pa bodo vsaj bolj glasni. Ali pa da na lepem iz vseh lukenj skače folk, ki si noče (ali ne zna) uploadati #OstaniZdrav. Od tam, kjer ni lukenj, pa skačejo tisti, ki nam za nič na svetu ne znajo (in ne morejo) dopovedati, da je aplikacija koristna. Verjamem, da bo ta pravila in priporočila upoštevalo vse več ljudi, ker bodo le začeli to jemati resneje. Nekaterim pač takoj ne kapne.

Vzajemno in vsesplošno slovensko vzgojiteljstvo pri tem ne bo pomagalo. Ljudem bo to prišlo do živega, ko bo okrog njih dovolj okuženih. Niso vsi tisti, ki ne nosijo mask ali jih nosijo pod nosom, egoisti ali uporniki z domnevnim razlogom. To folklorno in fanatično slovensko nadučiteljstvo je svojevrsten fenomen. Človek človeku korona. Dobesedno in v prenesenem pomenu, kot pravi Renata Salecl. Ampak tudi človek človeku nadučitelj. Slovenija je prepolna nekvalificiranih odraslih, ki se imajo za pomembne stebre družbe in ki problematičnim otrokom družbe grozijo z ukorom pred izključitvijo. To veselje do podučevanja bližnjikov se mi zdi enako neverjetno kot skepsa do ukrepov ali mask in aplikacije. Neglede na to, da imajo eni prav in da drugi pač nimajo. Panika zaradi 700 plus in v petek že 800 plus okuženih ta teden je to še podžgala. Iskalci grešnih kozlov kar tekmujejo, kdo bo koga prej ovadil na korona sodišče v Višnji gori. In kaj je še najbolj zabavno, uporabljajo celo iste izraze! Tako kot "smo" prosto po Turku "zavozili", "so" — kot pravijo v Dnevniku — "zavozili" tudi "fantje" iz vlade. In to "totalno". Ponavljam: nisem fatalist in še manj determinist. Nič ni napisano tam zgoraj. Tisti zvitek je samo fiktiven pripomoček za tolažbo in osmišljanje nesmiselnega. Naključnega, iracionalnega.

Sem racionalist, vendar verjamem v naključje. V naključja. Srečna in nesrečna. Lahko spoštujete ukrepe in se držite zase in skrbite za higieno, pa boste vseeno fasali korono. Tudi če ne boste srečali nikogar, ki se na vse to požvižga. Ali obratno: lahko živite bolj sproščeno in se ne sekirate, sprijaznjeni z upočasnjeno, ohromljeno družbo, ki pa je še vedno polna še bolj lahkomiselnih od vas — pa se ne boste okužili. Vse je odvisno od naključja. Nikoli ne veste, kdaj in kje bo šel ali je že šel mimo človek z virusom. Pa ni treba, da vam je kihnil pod nos. Kjerkoli. Če ne bo popolnega, ampak res popolnega lockdowna, popolne izolacije in ustavitve, popolne prekinitve stikov med ljudmi — česar seveda ne bo, ker bi bil to konec sveta —, ne boste mogli biti ziher, da ste na varnem pred okužbo. To je odvisno od muhavosti usode. Ali natančneje rečeno, od naključja. In naključje za razliko od Janše ali Šarca, Tanje Fajon ali kolesarskih protestnikov, brezjanskih romarjev ali lastnikov vikendov na Krku nikoli ni nič krivo.