(POGLED) Bančni švicarski zapitek in druga sprenevedanja

Večer to pot spremlja od prvih korakov Združenja Frank, ko so se "švicarji", kot smo jih poimenovali, otepali etiket, da so špekulanti, zaslužkarji in valutni dobičkarji. Te so jim lepili bankirji, njihovi odvetniki in tudi politiki. Padale so prve sodbe, ki so sledile obrambnim taktikam prej omenjenih. Banke in njihovo stanovsko združenje so najemale "neodvisne" ekonomiste, ki so pisali mnenja, kako da so kreditojemalci morali vedeti, kakšne pogodbe podpisujejo, in da so jim banke v zadostni meri pojasnile, v kaj se podajajo. Nekatere so novinarje vabile na brifinge in skušale pojasnjevati samo svojo plat zgodbe. Po mnenju Združenja Frank naj bi banke neformalno sklenile nekakšen pakt in zbrale nekaj milijonov evrov za lobiranje tudi med sodniki, ki da so jih nameravali o tej tematiki poučevati na posebnih seminarjih.

Medtem smo se srečevali tudi s kreditojemalci in poslušali njihove usode. V Velenju je cela družina najela kredit v švicarskih frankih za spodobno stanovanje. Ko so šli obroki gor - pa opravljajo po dve službi, da zmorejo družno odplačevati obroke - se čudijo, kako to, da so bankam še zmeraj toliko dolžni. Kljub finančnim težavam so se obrnili na ustavne sodnike in njihovo odločitev potrpežljivo še čakajo. Zakonca, ki sta se odpravila v banko po kredit za hiško, sploh nista poznala kreditov v frankih, šele v banki so jima, tako kot mnogim drugim, predlagali, da najameta tak kredit, ker za evrskega nista bila kreditno sposobna. Da je tveganje, a minimalno, tam do dveh odstotkov navzgor ali navzdol, da lahko zaniha tečaj švicarskega franka glede na evro, so jima pojasnili. Danes sta ločena, solidarno še odgovorna za odplačilo kredita, če ga ne bosta zmogla odplačevati, bo banka njuno hiško kmalu prodala.

Dočakali smo prve sodbe v prid kreditojemalcem po Evropi, Sodišče Evropske unije je razsodilo o nepoštenem pogoju v kreditnih pogodbah z valutno klavzulo, tudi slovenska sodišča so obrnila ploščo in pričela ugotavljati, da banke kreditojemalcem vendarle niso pojasnile, kolikšno tveganje lahko zanje pomeni najetje kredita z valutno klavzulo v valuti, v kateri ne prejemajo rednih dohodkov. Zato je bilo pričakovati, da bo le prišlo do konsenza, dogovora. Pa ni, saj na strani bank in njihovega stanovskega združenja ni bilo pripravljenosti za kakršenkoli kompromis. Tudi potem ko jih je finančno ministrstvo Šarčeve vlade pozvalo k dogovoru, ne. Očitno so bankirji prepričani, da so nedotakljivi. Spomnimo, da je Madžarska že pred sedmimi leti od bank terjala konverzije kreditnih pogodb iz švicarskih frankov v forinte. Kar je madžarski bančni sistem stalo milijardo in pol evrov, samo OTP banko okoli pol milijarde evrov. Tudi druge države v soseščini so vsaj delno rešile kreditojemalce v švicarskih frankih, medtem ko Slovenija še ostaja na strani bank in kapitala in ne svojih državljanov.

Združenje Frank – predseduje mu neumorni Matjaž Sušnik, ki je v intervjuju za Večer pred leti dejal, da ga v boju z bančnimi mlini na veter motivira to, da ne prenese krivice – je predlagalo več zakonodajnih rešitev. Nazadnje je modificirani predlog zakona za omejitev in porazdelitev tveganj kreditojemalcev in bank pri kreditih v švicarskih frankih le prebil sito odbora za finance in je z nekaj amandmaji na poti v državni zbor. Četudi koalicijski amandma (SDS, NSi, Konkretno) valutno kapico zvišuje s predlaganih pet odstotkov na deset, v Združenju Frank menijo, da je to korak naprej. Čeprav je očitno, da brez tega amandmaja predlog zakona tudi v tretje ne bi prišel med poslance, ostaja bojazen, da če bo sprejet, "švicarji" še ne bodo izenačeni z evrskimi kreditojemalci. In bi se namesto za sistemsko rešitev odločali za sodno.

Na to karto očitno stavijo tudi banke, saj naj bi se za tožbo odločilo le okoli dve petini kreditojemalcev, ker vsi nimajo ne živcev ne finančnih možnosti za (pred)financiranje tožb. Glede na to, da je predlog zakona končno v rokah poslancev, ni čuden odziv bank. Poziv za zagotavljanje pravne države in predvidljivega poslovnega okolja slovenskim bankam in gospodarstvu je poleg prve dame stanovskega bančnega združenja Stanislave Zadravec Caprirollo podpisal tudi prvi mož druge največje banke v Sloveniji Blaž Brodnjak. Pri tem je prav NLB s precejšnim diskontom prodala kreditne pogodbe v frankih družbam za izterjavo teh. Te še danes z različnimi prijemi stojijo za vratom kreditojemalcem ... Torej pravna država in predvidljivo poslovno okolje za banke, za državljane pa ne? Je 46-odstotni skok franka in s tem obrokov in glavnic kreditojemalcem, ki so jim zagotavljali, da je tveganje le do dveodstotno in neznatno, predvidljivo poslovno okolje? Ob tem, da so banke in ZBS zavračali kakršenkoli dogovor v smeri olajšanja odplačevanja kreditov v švicarskih frankih. Nikoli ni bilo govora o tem, da ti kreditojemalci ne bi želeli odplačati svojih kreditov, ampak da si pri tem zaslužijo bolj enakovredne obravnave z evrskimi kreditojemalci.

Glede na to, kar vse smo slišali ob razpravi o predlogu zakona na odboru za finance, je sreča, da bodo kmalu volitve. Nekaj biserov: Marko Bandelli, poslanec SAB Alenke Bratušek, je kreditojemalce primerjal z vlagatelji v kriptovalute. Četudi je znano, da vsakemu, ki se želi pečati s temi zares špekulativnimi zadevami, povedo, da lahko res veliko zaslužijo, a tudi izgubijo vse, kar so v razne "coine" vložili. In če bo sprejet tak zakon, da bodo morali poslanci reševati tudi vlagatelje v delnice in druge finančne instrumente. Tudi poslanec Počivalškove Konkretno (nekdanje SMC) Dušan Verbič, dokazuje, da volk dlake ne menja. Kot nekdanji bančni uslužbenec, ki je bil bolj kot za denar in kredite zadolžen za kadre, je bil seveda na "pravi" strani. Da o Robertu Polnerju (Desus) in njegovih floskulah o osebni odgovornosti za slabe in dobre odločitve, ki so jih sprejeli kreditojemalci, ne izgubljamo besed ...

Po nekaterih izračunih bodo kreditojemalci v švicarskih frankih, nekateri bodo odplačevalci še petnajst let, svoje kredite preplačali za okoli pol milijarde evrov. Ob zakonodajni rešitvi bi si ta "strošek" razdelilo 14 bank, ki so odobravale CHF-kredite. In bi jim ostalo še nekaj dobička, kreditojemalci pa bi lahko še naprej svoje kredite odplačevali. Poslanci so pred sprejetjem zakona pred še eno dilemo, namreč da bi na koncu te kreditne sage, polne sprenevedanj, ta švicarski bančni zapitek morali poravnati davkoplačevalci.