(POGLED) Evropski obratni hipotetični scenarij za covid-19

Kar predstavljajte si. Saj ni tako težko.

Konec februarja 2020, dva tedna prej, preden je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo, je Svet EU Evropski komisiji naročil, naj koordinira evropski boj proti novemu koronavirusu. V nekaj dneh je Evropska komisija sestavila seznam ključnih stvari, ki jih je po vsej Evropi primanjkovalo, od zaščitne opreme za preprečevanje okužb do aparatur na oddelkih za intenzivno nego, ter jih takoj naročila pri proizvajalcih. Hkrati je ustanovila odbor Cov-Comm, v katerega je povabila vodilne epidemiologe in predstavnike javnozdravstvenih sistemov članic EU, in ti so bili vsak dan na voljo za nasvete in napotke. Nacionalnim vladam se tako ni bilo treba več ukvarjati z nabavo ključne opreme ter snovanjem optimalnih strategij potovanj in socialnega distanciranja, zato so se lahko osredotočile na uresničevanje novega skupnega evropskega načrta.

Potem ko je kakšen mesec pozneje pandemija pokazala svoje zobe na severu Italije, je uradni Bruselj poskrbel, da so tja takoj prispeli vsa potrebna zaščitna oprema, kanistri s kisikom in naprave za intenzivno terapijo ter celo zdravniki in medicinske sestre iz vse Evrope. Medtem ko je Evropski parlament iskal ravnovesje med državljanskimi svoboščinami in javnim zdravjem, je komisija v sodelovanju za nacionalnimi vladami nadaljevala načrtovanje potreb evropskih zdravstvenih sistemov.

Marca je odbor Cov-Comm priporočal zaprtje držav oziroma lockdown, in sicer v skladu s pravili vsake regije. Evropski svet je podprl načrt Evropske komisije, da bo dnevno preverjala pogoje za uvajanje karantene. Medtem ko so bili Evropejci v karanteni, je bila po vsej EU vzpostavljena mreža centrov za množično testiranje. Redno testiranje v vsaki soseski, v bližini vsake šole in v vseh delovnih organizacijah je omogočilo koordiniran, varen izhod iz horizontalnega lockdowna.

April je bil najhujši mesec, število smrtnih žrtev covida-19 je skokovito poraslo, toda bolnišnice po vsej Evropi so bile stvarem kos, predvsem zaradi zadostnih količin opreme in tudi zadostnega števila zdravstvenega osebja. Na vprašanje novinarjev, kako so tuji zdravniki in medicinske sestre na oddelkih za intenzivno terapijo komunicirali s svojimi italijanskimi in španskimi kolegi, je neki nemški anesteziolog odgovoril: "Pred obličjem smrti je komunikacija medicinskega osebja podobna osmozi."

Ker so zaprtja držav ustavila tako potrošnjo kot proizvodnjo, je evropska gospodarstva zajela najhujša recesija, kar jih pomnimo. V nasprotju z evrsko krizo desetletje prej je pandemija zavrla gospodarsko aktivnost po vsej Evropi. Skupni sovražnik in solidarnost pri skrbi za zdravje sta ustvarila novo vzdušje, ki je kmalu preplavilo tudi uradne kroge. Rezultat tega je bila pionirska rešitev, načrt za okrevanje po pandemiji, ki so ga na začetku maja odobrili finančni ministri Evroskupine in nato še Evropski svet. Načrt, poimenovan EU naslednje generacije, Next Generation EU (NGE), je nemudoma začel veljati.

NGE je bil s svojimi štirimi stebri uvod v popolno združitev. Na voljo je bil skupni mehanizem, ki je absorbiral neizogibno rast javnega dolga, posledico prizadevanj držav, da bi podprle gospodarstvo in ohranile delovna mesta. Osrednji sklad za zdravstveno zavarovanje je poravnaval stroške boja zoper covid-19, vključno z nabavo cepiv. Z izplačilom denarne pomoči vsakemu Evropejcu so se "naenkrat dvignile vse barke". Z ustreznim investicijskim načrtom smo financirali zeleno energetsko unijo, ki jo Evropa tako zelo potrebuje.

Da so postavili te štiri stebre, so morali evropski voditelji premagati oviro, ob katero so trčili med vsemi preteklimi krizami. Ugotoviti so morali, kako naj simulirajo zvezno vlado, ne da bi kršili evropske zakone in sporazume. Rešitev, na kateri temelji projekt NGE, je genialna. Na ključnem zasedanju Evropskega sveta aprila 2020 je nemška kanclerka Angela Merkel menda dejala: "Evropska centralna banka bi kot naša edina skupna ustanova z ustreznimi pooblastili v vsakem primeru prevzela breme. Dajmo jo vsaj dobro uporabiti."

In prav to so evropski voditelji tudi storili. Absorpcija neizogibnega povečanja javnega dolga, primarnega proračunskega primanjkljaja, vseh držav članic od marca 2020 naprej bo financirana s 30-letnimi obveznicami, ki jih je izdala ECB. Dolga ročnost obveznic pomeni, da so si evropski voditelji zagotovili 30 let časa, da oblikujejo ustrezno zvezno vlado, vključno s finančnim ministrstvom, da ne bi bila ECB prisiljena natisniti denarja za poplačilo imetnikov obveznic. "Če se Evropa v treh desetletjih ne bo mogla združiti, potem si morda naše unije niti ne zaslužimo," je na majskem zasedanju Evropskega sveta dejal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Voditelji EU so prečkali reko Rubikon in izkazalo se je, da pomeni NGE rešitev tudi za druge težave. Da je financirala raziskave in razvoj cepiv ter njihovo proizvodnjo v Evropi, je ECB denimo obljubila, da bo kupila brezkuponske obveznice brez datuma zapadlosti, ki jih bodo izdala farmacevtska podjetja. V ustanovni listini ECB ne piše nič takega, na podlagi česar ne bi smela kupovati podjetniških obveznic. EU je lahko ta mehanizem uporabila tudi za financiranje uspešnega programa cepljenja in nabave drugih osnovnih medicinskih proizvodov, ki so jih razdelili med vse Evropejce. Hkrati je lahko zaradi tega mehanizma nabavila na stotine milijonov odmerkov cepiv, ki jih je nato podarila sosednjim državam in državam v razvoju.

Potem je sledil program krizne pomoči prebivalstvu, podoben tistemu, v okviru katerega je ameriška zvezna vlada gospodinjstvom z najnižjimi dohodki pošiljala čeke za šeststo dolarjev. Voditelji EU so znova ugotovili, da v ustanovni listini ECB ali v kateremkoli drugem evropskem sporazumu ni zapisanega nič takega, na podlagi česar ECB ne bi smela na primarni bančni račun vsakega odraslega Evropejca nakazati dva tisoč evrov, kar bi skupaj zneslo okoli 750 milijard evrov. Ker je vsak Evropejec, tako Nemec kot Grk, tako Nizozemec kot Portugalec, prejel enak znesek, s tem niso bile kršene prepovedi v sporazumih EU, ki se nanašajo na fiskalne transferje in finančno pomoč ene države članice drugi.

Nazadnje je Evropska investicijska banka v skladu z NGE izdala obveznice v vrednosti petih odstotkov skupnih prihodkov EU, ki jih bo na obvezniških trgih prav tako krila ECB. S temi sredstvi je financirala ustanovitev nove evropske agencije, ki bo vzpostavila zeleno energetsko unijo in financirala uresničevanje Evropskega zelenega dogovora. {api_embed_photo_R30}654661{/api_embed_photo_R30}

Čeprav je število okužb nenehno naraščalo in padalo, nam je decembra 2020 s koordiniranim izvajanjem programa cepljenja širjenje virusa vendarle uspelo zajeziti. Evropejci so proslavili začetek leta 2021 v pričakovanju skupne zelene blaginje. Ugled Evrope v svetu se je medtem izboljšal. Pošiljke cepiv, ki jih je podarjala EU, so imele pri tem pomembno vlogo, vendar ne tako pomembne kot samo dejstvo, da sta na naši celini končno zavladali enotnost in solidarnost.

Vse to bi se lahko zgodilo, vendar se ni. Če bi razumeli, zakaj, bi lahko bil to vzrok za potrtost ali, če bi se tako odločili, odskočna deska za spremembe.