Načini, s kakršnimi se od proizvajalcev do končnih uporabnikov transportirajo prepovedane droge, se ves čas spreminjajo. Organi preiskovanja in pregona priznavajo, da so kriminalne združbe, ki obvladujejo trg z drogami, sposobne neverjetnih preobrazb v lovu na velike zaslužke, ki jih preprodaja drog prinese. Globalizacija, zaradi katere so meje med državami in kontinenti vse bolj zabrisane, kriminalnim tolpam olajšajo delo, organom pregona in odkrivanja pa delo otežujejo. Pridelava drog in trgovina z njimi sta se v zadnjih letih bistveno spremenili - proizvodnja se osredotoča na določene geografske pokrajine, pot od tam na trg pa je neverjetno razvejana. Organizirane zločinske tolpe, ki služijo s prepovedanimi drogami, pa so vse bolj mednarodne, kajti le na tak način je mogoče zagotoviti zanje čim bolj varno pot od proizvajalca do končnega potrošnika prepovedanih substanc.
Tvegano početje se - glede na bajne zaslužke - očitno splača, zato kljub vse večjim, vedno znova rekordnim zasegom drog ni nelegalnega trgovanja prav nič manj. Pred le nekaj dnevi je Europol (evropski policijski urad) oznanil, da so v operaciji z imenom Junita v Španiji zasegli rekordno količino gotovine, ki izvira iz trgovine z mamili. Zaseženih je bilo kar 16,5 milijona evrov, na poti iz Južne Amerike v pristanišče Algeciras v Španiji pa zaplenjenih 1,6 tone kokaina. Aretirali so 29 ljudi. Tolpa je skozi svojo mrežo skoraj do popolnosti nadzorovala nelegalni posel. Nadzorovali so lahko pomorski promet zabojnikov, ki prihajajo iz Južne Amerike. Mrežo so sestavljali različni zaposleni, ki so delali na raznih področjih v pristanišču Algeciras. Med temi zaposlenimi so bili delavec iz pristaniškega kontejnerskega terminala, dva delavca na mejni kontrolni točki, štirje iz pomožnih pomorskih služb ter več špediterjev in prevoznikov. Ilegalna substanca je bila skrita med zamrznjenimi skušami.
A za pohvalami o tovrstnih rekordnih najdbah ostaja grenak priokus. Policisti ne skrivajo zavedanja, da so ti zasegi le vrh ledene gore. Po nekaterih ocenah namreč v rokah policistov, carinikov in drugih državnih organov pristane zgolj deset do petnajst odstotkov vse tihotapljene ilegalne droge. Prednjačijo še zmeraj heroin, kokain in konoplja.
Razbitje kriminalne tolpe ne pomeni njenega konca, zgolj začasno je onesposobljena, dokler si znova ne poišče manjkajočih členov in članov, da vse bolj sofisticirana in organizirana veriga znova zaživi. Pravni mlini pa bolj ali manj uspešno procesuirajo tiste, ki stojijo za to razvejano ilegalno dejavnostjo. V torek je odjeknila vest, da je vrhovno sodišče v Srbiji razveljavilo obsodbo, s katero je bil domnevni balkanski narkokralj Darko Šarić obsojen na 15 let zapora. Šarić je bil po mnenju obtožbe eden od treh organizatorjev prevoza več kot 5,7 tone kokaina iz Amerike v Zahodno Evropo v letih 2008 in 2009. To je zdaj že druga razveljavljena sodba Šariću za iste obtožbe, prvič je bil obsojen na 20 let ječe, sodili mu bodo tako že tretjič. Vnovična razveljavitev sodbe je izzvala negodovanje še toliko bolj, saj je bil Šarić več let na begu. Za Darka Šarića je javnost prvič slišala oktobra 2009, ko so tiskovne agencije objavile vest, da je urugvajska policija na jahti Maui pod britansko zastavo blizu Montevidea zaplenila 2,8 tone kokaina in ob tem prijela dva človeka, Urugvajca in Srba, ki sta skušala kokain z jahte spraviti na neko čezoceansko ladjo, katere cilj je bila ena od zahodnoevropskih luk. Transport so prestregli v okviru skupne akcije Balkanski bojevnik, v kateri so sodelovale ameriška agencija za boj proti drogi DEA, srbska BIA in urugvajska policija. {api_embed_photo_R30}675488{/api_embed_photo_R30}
Vzporedno z aretacijo omenjenih dveh v Urugvaju je beograjska policija prijela člane Šarićeve skupine, ki so takrat bili v Srbiji. Januarja 2010 so za Darkom Šarićem razpisali mednarodno tiralico, potem pa se je 18. marca 2014 sam predal srbskim oblastem. In kmalu zatem se je izvedelo, da je narkotolpa imela svoje lovke tudi pri nas, Balkanski bojevnik je imel svoje slovenske vojščake. Z Draganom Tošićem na čelu. A po dolgotrajnih pravnih bitkah slovenskemu tožilstvu tega, da je za trgovino z drogo res stala združba, ni uspelo dokazati. Tako so bile zaporne kazni za obsojene nižje.
Vse bolj je jasno, da v Sloveniji še zdaleč nismo več zgolj območje tranzita drog
Pred dobrimi dvajsetimi leti smo v Sloveniji zasegli nekaj kilogramov prepovedanih substanc letno. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in jačanju tako imenovane balkanske tihotapske poti, ki vodi čez naše ozemlje, pa smo pričeli tudi pri nas poročati o rekordnih zasegih drog. Rekord med zasegi v Sloveniji pripada Luki Koper. Tam so leta 2000 zasegli več kot 400 kilogramov heroina. Leta 2004 so na mejnem prehodu Zavrč v tovornjaku, ki ga je vozil bolgarski državljan, odkrili 118 kilogramov čistega kokaina. Leto kasneje so cariniki naleteli na srbskega državljana, ki je v prostoru za voznikovo kabino tovornjaka tihotapil 101 kilogram heroina. Leta 2008 je sledilo odkritje 381 kilogramov kokaina v Luki Koper, na ladji, ki je prispela iz Kolumbije, namenjena pa je bila na Hrvaško. Istega leta so cariniki na mejnem prehodu Gruškovje v tovornjaku, ki ga je vozil Turk, naleteli na 105 kilogramov heroina.
V tranzitu so bile zasežene pošiljke, o združbah, ki bi bile vsaj deloma slovenske, ni bilo govora, le tu in tam kakšno ime v združbi več desetih. Do Balkanskega bojevnika, pri čemer pa tožilstvu, kot je zapisano, delovanja združbe ni uspelo dokazati. Zato je toliko bolj šokirala vest, da je pri nas uspelo svojo podružnico vzpostaviti zloglasnemu črnogorskemu Kavaškemu klanu, znanemu po množici umorov, grozljivih mučenj, strašljivih zločinov. Tolpi, ki se je zdela neverjetno daleč, četudi je delovala na območju nekdanje Jugoslavije. Tako je vse bolj jasno, da še zdaleč nismo več zgolj območje tranzita, kajti slovenski del Kavaškega klana je imel pri nas skladišča in dobro razvejano logistiko. Policistom pa je v osrčje te združbe uspelo prodreti šele s članom te tolpe, ki se je zaradi zamer znotraj klana odločil za izdajo. Zdaj se bo moral skrivati vse življenje.