(POGLED) Kulturni boj na požiralniku, Golob in Janša pa z ramo ob rami

Sanacija poplav ne bo vplivala samo na življenja tistih, ki so najbolj gor plačali, ampak tudi na življenje vseh. Tako ali drugače pa bo vplivala tudi na politična razmerja. Na oblast sámo in na to, kako jo dojemamo.

Kot pravi Matija Stepišnik, je Golobova vlada po padanju zaupanja in naklonjenosti nepričakovano dobila novo priložnost. Bo sanaciji kos? Morda. Upajmo. Če ji ne bo, se bo zapisala v zgodovino kot najneučinkovitejša vlada vseh časov. Že zato, ker mora reševati najhujšo mirnodobsko katastrofo, ki je Slovenijo kdaj doletela.

In kaj je sploh dobra sanacija? Da bo taka, da se to — vsaj v takem obsegu in tako rušilno — ne bo več ponovilo? Strokovno ja, za vox populi pa ne. Najbolj prizadeti bodo morda zadovoljni, če bodo v takšnih ali drugačnih nadomestnih bivališčih na suhem in če se take poplave v doglednem času ne bodo ponovile. In do naslednjih volitev se najbrž ne bodo.

Za dobro sanacijo je bistveno, da bo na razpolago dovolj domačih in evropskih sredstev in da ne bo birokratskih ovir, po katerih je Slovenija zdaj znana; pa tudi, da bo strokovno in investicijsko ustrezna. Tu smo v preteklosti pogrnili. Zato je bilo zdaj tako hudo.

Ljudje, ki so ostali brez strehe nad glavo in še marsičesa, bodo morda prehitro in s premalim zadovoljni. To bo huda dilema: koliko časa in denarja porabiti za sanacijo? Čim manj ali čim več?

Véliko, konsenzualno resetiranje

Čim manj časa in denarja pomeni, da bo prej gotova. To seveda ni zanemarljivo, vendar bo taka sanacija (bolj) zasilna. Življenjski standard ne bo boljši kot prej. Boljši bo kvečjemu kot po katastrofi.

Porabiti za sanacijo več časa in denarja pa bi pomenilo, da bi se stvari — kljub debirokratizaciji — zavlekle in da bi bile tudi dražje. Kako to dopovedati ljudem na prizadetih območjih? Kdo sme od njih pričakovati potrpljenje?

Dražja in dolgotrajnejša sanacija bi bila strokovno neoporečna, v vseh ozirih celovita sanacija. Sanacija, ki bi bila napredek. Hidrološki, inženirski, infrastrukturni, gradbeni, arhitekturni, krajinarski, kulturni napredek. Da bi bilo veselje gledati obnovljene slovenske kraje. Ne pa da bo spet vse kar nekaj, ker dajmo mi po svoje, saj znamo — pa še manj stane.

In za to bi bilo potrebno resetiranje, o katerem govori Darinka Pavlič Kamien. Da ne bodo spet šparali tam, kjer pri naslednji katastrofi lahko spet vse izgubijo. Pa če bo šele čez dvajset ali pregovornih sto let.

Če bi vladi to uspelo, kapo dol. To zna biti še veliko težje kot napraskati vse te milijarde evrov.

Izzivi

Vlada zaenkrat dobro parira izzivom in njihovi urgentnosti. Operativno in čustveno. Dobro pa parira tudi opozicija. Janša je trenutno v resni in korektni fazi. Zdaj deluje kooperativno in ga kar razganja od solidarnosti in konstruktivnosti. Saj vemo, da zna biti Marija Pomočnica, če le hoče. (Problem je samo v tem, da ponavadi noče.)

Prejšnji teden sta na Pop TV nastopala Golob in Janša. Zakaj? Mislim: zakaj oba?

Soočenje, ki ni bilo soočenje, je v bistvu bilo v funkciji medijskega konstruiranja sloge. Oblastniškega bipartizanstva. Mi se imamo radi, radi, radi, radi. Ker je zdaj čas, da stopimo skupaj. Da politika stopi skupaj. To je lepo, a tega nismo vajeni. Zato je tabloidna televizija ugotovila, da bi politično urgenten, toda zavezniški double bill lahko gledalkam in gledalcem prodala kot senzacijo.

Golob in Janša z ramo ob rami pred kamero v prijateljskem vzdušju?! Ne da bi se podjebavala?! Ali je to sploh možno?

Kaj je kdo profitiral

Da so povabili Goloba, je bilo skoraj normalno. V naslednjih dveh letih (ali še več) ga bomo na to temo videvali pogosto. Njegov nastop je bil korekten. Hitro se uči. Prilagodil se je krizni situaciji in zna vliti (za)upanje, da bo vse v redu. Svoj job je opravil tako, kot je treba.

Opravil pa ga je tudi Janša. Ampak kaj je Janša sploh delal pri Slaku? Ali za razumevanje in izvajanje sanacije rabimo vodjo opozicije? Ne nujno. Da bi s svojim strinjanjem legitimiral odločitve vlade? Sploh ne. Ker je pomembno in pomirjujoče, da imamo zdaj nekakšno vlado narodne enotnosti? To že mogoče. Če komu to kaj pomeni. Ali pa gre za občutek, da SDS enkrat za spremembo ne bo nagajala? O, to pa ja!

Pop TV Janše ni povabil zato, ker bi hoteli izboljšati že tako ali tako (kao) dobre ratinge dominantne desne stranke. Seveda pa je njen predsednik sam to izdatno izkoristil. Zaradi dueta z Golobom še tem bolje kot pred tem, ko ga je gostila Rosvita v Odmevih.

Niti najbolj zagrizeni nasprotniki verjetno ne bi pripisali SDS, da je tako neumna, da bi glede sanacije metala vladi polena pod noge. A nič ne dé, če to njen predsednik še enkrat ponovi pred kamero.

Zdaj je skratka trenutek, ko Janša pravilno domneva, da se mu ne splača konfrontirati z Golobom oz. z vlado. To je v oddaji tudi povedal: da bo SDS glasovala za interventni zakon — ker da zadeve gredo v pravo smer. Tudi če zakon ni idealen. Ne bomo se vtikovali v vsako besedo, ne.

Daj-dam

Janša si je v Odmevih drznil pripomniti: "Besedam premierja, da naj enotnost traja čim dlje, bi dodal, da zdaj ni čas, da [vlada] prihaja z zakoni o spletni policiji."

Aha. Kot nalašč.

SDS se zdaj ne krega (preveč eksplicitno) ne samo zato, ker se je oportuno z vsem strinjati — no, ne ravno z vsem, ampak nasplošno, načeloma —, temveč tudi zato, ker se namesto nje krega njen medijski pogon. SDS je kreganje in žaljenje in zmerjanje prepustila medijem, ki jih je sama ustanovila in ki jih po ovinkih morda še danes financira. Ali vsaj moralno in politično sponzorira.

Ker mimogrede: če bi obstajala spletna policija, bi bili mediji kot Nova24TV(.si) ali Demokracija in še mnogi taki prvi, kjer bi morala narediti red.

Ne dvomim, da imajo tako vladne kot opozicijske stranke najboljše namene in da si politiki osebno in službeno želijo, da bi se sanacija čim bolje izšla. In ta njihova iskrena dobronamernost se mi ne zdi v nasprotju s tem, da si bodo hoteli pripisati zasluge, da so bili zraven in pomembno prispevali. Če ne s čim drugim, pa vsaj s tem, da so skupaj držali in si niso nagajali.

Politika je daj-dam. Tako kot še marsikaj. Če narediš kaj dobrega, dobiš nazaj. In le zakaj bi bili politiki izjeme? Ker smo mi moralni državljani tako rekli?

Nič ni zastonj

Predsednik vlade se zaveda, da se nima smisla otepati (trenutne) kooperativnosti vodje opozicije. Prizanesljivost se tudi njemu (tudi trenutno) izplača.

Toda za končni uspeh te udarniške delovne akcije — ki bo (v prvi, drugi fazi) trajala vsaj do volitev 2026 — Golob ne rabi Janše. Zaradi sanacije se država ne bo ustavila. Podporo vladnim ukrepom bo SDS pogojevala. Nič ni zastonj. In pri tem bo moral biti Golob previden, da ne bo preveč popuščal Janševemu izsiljevanju. To bo prefinjen kompromis med zaslugami, ki si jih bo za sodelovanje pri sanaciji opozicija hotela in smela pripeti, in ceno, ki jo bo vlada za to pripravljena plačati.

Če prej ni bilo, je vsaj zdaj jasno, da bo Golobova vlada oddelala mandat do konca. In tega se zaveda tudi Janša. Zato je pomembno, komu bo saniran narod na naslednjih volitvah bolj hvaležen.