(POGLED) Pogovorimo se o menopavzi

Po desetih letih smo jo dočakali, četrto sezono danske TV-serije Borgen, ki nam je dala Birgitte Nyborg, dih jemajočo političarko in feministko, ki spreminja predstave o ženskah v politiki. V desetletju se je marsikaj spremenilo. Vodenje nordijskih držav so prevzele ženske. Geopolitika in politična kompleksnost sta se zaostrili. Nyborg, zdaj v petdesetih letih, ni več premierka, ampak ministrica za zunanje zadeve. Je razvezana. Otroci so odrasli. Živi za delo in politiko. 53-letna Sidse Babett Knudsen še vedno upodablja lik s subtilnostjo in gracioznostjo. Sploh serija pritegne zaradi osebnosti za javnim likom. To prenese tudi v zadnjo sezono. Že v prvem delu skoraj slovensko komentira svojo obleko kot neprimerno, a preveč da se je zredila za predpisano poslovno obleko. In oh, preobrat – Nyborg je v menopavzi. Sooča se z vročinskimi oblivi, motnjami spanja, nevšečno podobo v zrcalu. Za vse, ki so v Nyborg videli privlačno feministično ikono, njena starejša, postfeministična različica sproža kognitivno disonanco. Serija na več nivojih in prepričljivo slika realnost žensk, ki živijo med družbeno idealizacijo in demonizacijo.

Opozori tudi, da je menopavza kot 'problem žensk v poznih petdesetih in šestdesetih letih' mit. Izkusi jo vsaj polovica populacije – večina žensk, trans in nebinarnih ljudi. Povprečna starost ob menopavzi je približno 51 let, klimakterični znaki in težave (predmenopavza) se lahko pojavijo že v štiridesetih. Pri odstotku se menopavza začne pred štiridesetim letom, bolezni ali zdravljenja jo pospešijo, učinki rase niso dobro raziskani. Vsaj 80 odstotkov se jih sooča s spremembami, ki pomembno vplivajo na njihovo profesionalno, poklicno in zasebno življenje, 25 odstotkov jih doživlja hude težave. Za ilustracijo: o težavah andropavze, moškem klimakteriju, poroča okoli dva do tri odstotke oseb. Oboje povzroča velike spremembe, ki so bolj ali manj izražene in se med osebami razlikujejo. Osebam v (pred)menopavzi tako ni treba pojasnjevati, da simptomi, kot so nespečnost, močne krvavitve, utrujenost in težave s koncentracijo močno vplivajo na kakovost življenja, na odnose, na kariero. Pomembno vlogo imajo pri tem kulturni dejavniki. Koliko vas na primer spi v ločenih spalnicah? (Ločene spalnice, ugotavljajo pri Oxfordu, so namreč še eden od tabujev.) Lahko o svoji izkušnji odkrito, brez zadrege govorite s svojim nadrejenim? Zaprosite za delo od doma, ko so težave hude? Zamenjate sintetično uniformo z bombažno, prilagodite temperaturo v službenem vozilu ali delovnem prostoru? Ste predmet posmeha, ker vas obliva ali vam je vroče sredi zime?

Osebe v menopavzi so najhitreje rastoča demografska skupina na trgu dela. V Sloveniji po podatkih SURS živi 1,045.643 žensk, njihova povprečna starost je 45,1 leta (tri leta več od moških); ženske v starosti 45 do 54 let predstavljajo polovico vseh zaposlenih v tej starosti. V ZK kar 60 odstotkom oseb menopavzne težave predstavljajo hudo oviro pri delu, kadar ni možnosti prilagoditve ali izbire zdravega delovnega okolja. Menopavza sovpada z obdobjem napredovanja na delovnem mestu. A po ocenah japonske študije kar petina zaposlenih oseb v menopavzi zavrne napredovanje, skrajša delovni čas, doživlja šikaniranje in zasmehovanje ali zapusti delovno mesto. Zaključevanje rodnega obdobja je zapostavljena problematika v delovnih organizacijah. Kar je odraz tradicionalne in zaprte organizacijske ter družbene kulture in slabe zakonodaje.

A kolektivi se starajo, zato je ignoranca meno- in andropavze simptom neučinkovitega upravljanja večgeneracijske delovne sile. Sodobna delovna razmerja, ki gradijo na enakosti, raznolikosti in pravičnosti (ang. inclusion), ju zato prepoznavajo kot elementa trajnostno naravnanih delovnih okolij in s tem povezane politike in ukrepov kot kazalnik progresivnosti in korporativne družbene odgovornosti. Z vidika upravljanja organizacij je zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev namreč pomemben prispevek k zadrževanju kadra. Prispeva tudi k ugledu organizacije, zlasti na trgih s progresivnimi potrošniki in delničarkami, ki usmerjajo kulturo podjetja z močjo glasu in denarnice - spomnite se rdečih trakov v trgovski verigi. Vpliva na uspešnost podjetja, na storilnost, bolniške odsotnosti, odnose na delovnem mestu. Na sodne stroške, odpravnine in izgubo dragocenega znanja in izkušenj, kar npr. kaže sodba Merchant v. British Telecommunications, v kateri je britansko sodišče odločalo o diskriminaciji v primeru izredne odpovedi delavki s hudimi menopavznimi težavami. Sodna praksa pomembno vzpostavlja pogoje za izboljšanje delovnih razmerij ter razbija tabuje. A osrednjega pomena ostaja dobra zakonodaja, ki opredeljuje ustrezne delovne pogoje, ukrepe varnosti in zdravja pri delu, diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin, h katerim v polju raznolikosti in pravičnosti na trgu dela dodajamo staranje (o tem v prejšnji kolumni na primeru tovarne Porsche).

Že leta sodelujem z britansko organizacijo Business in the Community, ki združuje nekaj sto podjetij pod sponzorstvom valežanskega princa. V priporočilih organizacijam na področju menopavze ta izpostavlja, da se lahko temperatura osebi v menopavzi dvigne za nekaj stopinj in da lahko znojenje predstavlja oviro, zlasti pri delu s strankami. Zato so pomembni npr. ustrezno prezračevanje, čiščenje zraka, obleka, uniforma in varovalna oprema, ki ne poslabšajo menopavznih težav. Zagotavljanje naravne svetlobe, pitne vode, sanitarnih pripomočkov, lahko dostopnih čistih sanitarij in garderob (ki v ZK niso pogoste). Progresivne organizacije razumejo lažnost prepričanja o fiksni količini razpoložljivega dela, ki se ga da enostavno razporediti na večje ali manjše število zaposlenih oz. da lahko izkušeno delavko nadomesti začetnik. Vedo, da ne ukrepati ni prava odločitev. Ker izboljšanje delovnih pogojev zmanjša odsotnosti in izgubo dragocene delovne sile ter podaljša delovno aktivnost. Da morajo biti ukrepi varnosti in zdravja pri delu premišljeni, sooblikovani in izbirni. Zato jih razvijajo v sodelovanju z medicino dela in z zaposlenimi. Priznavajo pravico do bolniškega dopusta v primeru zdravstvenih težav (v ZK je ta delno prepuščen delodajalcu). Uvajajo tihe sobe, ki koristijo vsem osebam z zvočno občutljivostjo. Podpirajo mreženja (npr. Red Hot Mamas v Kanadi ali 'menopavzne kavarne' v ZK). Uvajajo fleksibilnejše načine dela. Slovenija se sramežljivo spogleduje celo z najbolj rudimentarnim – delom od doma – ki je lahko pomembna opora vsem, katerih izkušnje na trgu dela so izzivalne ali celo tabuizirane.

Država kot največja delodajalka vodi z zgledom. Slovenska namesto širjenja koncepta enakosti, raznolikosti in pravičnosti (inclusion) ohranja konservativno, industrijsko organiziranje dela. Zato vabilo novi vladi in delodajalcem, naj pospešijo normalizacijo raznolikih življenjskih izkušenj starajoče delovne sile. Mednje spadata tudi menopavza in andropavza. Staranje pač ni izbirno. Nikogar, ki ga dočaka, ne zaobide. Niti Brigitte Nyborg niti Doriana Greyja.