Član upravnega odbora slovenskega Pena in podpredsednik mednarodnega Pena Boris A. Novak je ob sojenju Rudiju Rizmanu pripravil protestno izjavo. Upravni odbor je zadevo obravnaval, vendar je ni podprl. Predsednik slovenskega Pena Tone Peršak je ob tem rekel, da kdaj znotraj upravnega odbora "stališča niso povsem skladna, niti ne nujno v zvezi s tem, ali se je smiselno odzvati ali ne, temveč morda glede ostrine formulacij, glavnih poudarkov v predlaganem odzivu ipd. /…/ Kot rečeno, stališča znotraj upravnega odbora so po poskusu usklajevanja ostala različna in minimalna večina ni podprla izjave, čeprav iz različnih razlogov, čeprav nihče ni nasprotoval osnovnemu izhodišču, da je tak način poseganja proti svobodi izražanja, kot se je to zgodilo v primeru Rizman, nesprejemljiv in nevaren."
Ali prav razumemo, da naj bi se bili torej strinjali, da je sojenje Rudiju Rizmanu nesprejemljivo, niso pa se strinjali s poudarki in ostrino Novakovega zapisa? Čudno, da niso potem pripravili alternativnega, milejšega protesta, ne?
Čeprav je tradicija Društva slovenskih pisateljev drugačna, se društvo lahko odloči, da bo bolj ali manj samo služba za statusne zadeve literatov in za promocijo literature in da se ne bo opredeljevalo do družbenih problemov. Čeprav je tradicija Slovenske akademije znanosti in umetnosti drugačna, se tudi ta lahko odloči za tak princip. In tudi Pen se lahko odloči, da se ne bo opredeljeval do kateregakoli družbenega problema oziroma do vseh družbenih problemov. Lahko se nam to zdi narobe ali prav, ampak takšno motrenje družbe je morda v opisu splošnih del in nalog teh ustanov, ni pa bilo razlog, zaradi katerega sploh so. Pen pa je oziroma naj bi bil točno zato, da bi ščitil svobodo - odgovorne - besede.
"Pen se izreka za svobodo tiska in nasprotuje samovoljni cenzuri v mirnem času. Verjame, da je za potrebno napredovanje sveta k više organiziranemu političnemu in gospodarskemu redu nujna svobodna kritika vlad, administracij in ustanov. In ker svoboda vsebuje prostovoljno omejevanje, se člani zavezujejo, da bodo nasprotovali slabostim svobodnega tiska, kakršne so lažnivo poročanje, namerne neresnice in ponarejanje dejstev v politične in osebne namene," piše v četrtem členu temeljne listine. Nočem si predstavljati, da se je v upravnem odboru bil boj za to, v kateri del tega člena spada Rudi Rizman. Nočem si predstavljati, da katerikoli človek, ki je član take organizacije, ne bi sprevidel, da je tožnik, SDS, izkoristil prav medijsko prezentacijo. Ker Rudija Rizmana formalno ne morejo tožiti kot prvopodpisnika peticije (te za zdaj po sebi še niso kaznivo dejanje), ga tožijo za predstavitev peticije v mediju.
Recimo, da si predstavljam, da se Pen tako zelo boji, da bi zaradi politične razklanosti ta častitljiva organizacija razpadla, da se ob takih vprašanjih raje varno umakne. (Razpad se je, z istim akterjem v centru dogajanja, skoraj zgodil pred sedmimi leti, takrat sta v protest proti metanju Janeza Janše iz organizacije iz Pena izstopila med drugimi Boris Pahor in Drago Jančar.)
Zakaj pravzaprav bi morali obvarovati institucijo, ki ne izpolnjuje osnovne funkcije? Saj menda ni njena glavna vloga to, da se vsako leto na blejskem srečanju na okrogli mizi sprašuje o vlogi Pena v sodobnem svetu?
Ampak zakaj pravzaprav bi morali obvarovati institucijo, ki ne izpolnjuje osnovne funkcije? Saj menda ni njena glavna vloga to, da se vsako leto na blejskem srečanju na okrogli mizi sprašuje o vlogi Pena v sodobnem svetu? Ja, slovenski Pen imamo za to, da ponuja azil preganjanim piscem iz tujine. A našim preganjanim piscem ga bo pa morala ponuditi druga tujina ali kako? Sicer pa, če ne upajo ponuditi podpore Rudiju Rizmanu, se bo najbrž tudi seznam tujih državljanov, primernih za azil, skrčil. Eni ne bodo pravi, ker so iz islamskega sveta, drugi pa ne, ker so iz evropskih, slovenskemu prijateljskih režimov, ki preganjajo kritične intelektualce.
Ko so novoizvoljenega predsednika Toneta Peršaka vprašali, kako vidi vlogo slovenskega Pena, je rekel, da bi se moral ta posvetiti promociji slovenske literature v tujini. Oprostite, ampak to je abotno. Za to imamo profesionalno institucijo, Javno agencijo za knjigo, za to imamo profesionalno organizirane mednarodne festivale, knjižne edicije, kulturne centre v tujini in založbe. Za to ne potrebujemo Penovih amaterskih uslug. Vem, da je treba elementarna vprašanja o smislu obstoja postavljati previdno. V tako sovražnih časih je odgovor hitro elementarno zanikanje, linč, ukinitev. Ne mislim, da Pena ne potrebujemo. Nasprotno, mislim, da zelo potrebujemo "vest družbe", kot smo leta in leta poslušali na Bledu. Ampak ta Pen to res ni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
