(POGLED) Sporazum za rešitev oceanov

Oceani prekrivajo več kot 70 odstotkov površja našega planeta, proizvedejo polovico vsega kisika na Zemlji, hranijo na milijarde ljudi in zagotavljajo na milijone delovnih mest. Hkrati imajo ključno vlogo pri obvladovanju posledic podnebnih sprememb, več kot 80 odstotkov globalnega ogljičnega cikla namreč poteka preko oceanov. Toda ta dragoceni naravni vir ni neizčrpen. Kljub vsem koristim, ki jih imamo od njih, grozi oceanom zaradi človeških dejavnosti najhujša kriza doslej, zaradi katere je v nevarnosti tudi njihova sposobnost, da vzdržujejo življenje na Zemlji.

Največja grožnja za morsko biotsko raznovrstnost je čezmerni ribolov. Več kot tretjina svetovnih ribjih staležev je čezmerno izlovljena, medtem ko jih je 60 odstotkov v celoti izlovljenih. Vsako leto vlade držav po vsem svetu spodbujajo čezmerni ribolov, s tem ko ribiškim podjetjem podelijo subvencije v vrednosti 22 milijard dolarjev. Čeprav naj bi šlo pri teh subvencijah za denarno pomoč obalnim skupnostim, so v resnici porabljene za spodbujanje netrajnostnega in nedonosnega ribolova ter s tem za izčrpavanje edinega vira zaslužka lokalnih prebivalcev.

Ta težava ni nič novega. Med članicami Svetovne trgovinske organizacije (WTO) že od leta 2001 potekajo pogajanja za sklenitev sporazuma o prepovedi teh škodljivih subvencij. Svetovni voditelji so ponovno izrazili svojo predanost reševanju tega vprašanja, ko so leta 2015 soglasno sprejeli 17 ciljev trajnostnega razvoja. Cilj številka 14 se nanaša na ohranjanje in vzdržno uporabo oceanov, morja in morskih virov. S tem so svetovni voditelji obljubili, da bodo do leta 2020 v okviru WTO dosegli dogovor o zmanjšanju subvencij ribištvu. To jim ni uspelo, saj so pogajanja zaradi pandemije covida-19 za nekaj časa zastala. 

Cilj ni ukiniti finančne podpore ribiškim skupnostim, ampak zagotoviti, da bo porabljena za bolj smiselne in manj škodljive namene. Tudi če s sporazumom ne bodo opravljene vse škodljive subvencije, bi z njim ustvarili globalni okvir odgovornosti in transparentnosti programov subvencioniranja. S tem bi spodbudili dialog med vladami, ribiškimi skupnostmi in drugimi interesnimi skupinami ter hkrati zaščitili naše skupne dobrine.

Zato je 33 nekdanjih predsednikov vlad in ministrov iz vsega sveta združilo moči s skoraj 400 znanstveniki ter pozvalo članice WTO, naj "svoj politični mandat izkoristijo za zaščito zdravja oceanov in blaginje družbe".

Vlade so obljubile, da bodo zmanjšale škodljive subvencije ribištvu. Že na sestanku v Ženevi bo jasno, kako verodostojna je ta njihova obljuba.

* Helen Clark je nekdanja premierka Nove Zelandije, Arancha Gonzalez nekdanja španska zunanja ministrica, Susana Malcorra nekdanja argentinska zunanja ministrica in James Michel, nekdanji sejšelski predsednik; Project Syndicate.