(POGLED) Toliko o čudežni uspešnosti naše vlade

Baje nam gre dobro. Gospodarsko, mislim. Tako pravi minister Počivalšek in tako je že nekaj časa govori tudi premier. Oba se sklicujeta na analizo najbogatejših držav in njihovih odzivov v pandemiji, objavljeno v Economistu. Slovenija naj bi bila druga najuspešnejša med državami OECD. Takoj za Dansko. In pred Švedsko.

Slovenija se od drugih držav razlikuje predvsem po rasti prihodkov gospodinjstev in po rasti vrednosti podjetij. Pri Economistu so izračunali, da se je prihodek gospodinjstva na osebo v Sloveniji v obravnavanem obdobju povečal za 10%, vrednost podjetij na reguliranih trgih kapitala pa je zrasla za več kot tretjino.

Med najboljšimi je Slovenija tudi na področju javnih financ oz. rasti dolga. Ta se je glede na BDP povečal za 7,4%. Za primerjavo: v Španiji, ki je na dnu lestvice, je javni dolg zrasel za 22,3%.

Super, da smo po Economistu med zmagovalci. Končno smo nekje, kar ni šport, med prvimi!

Pa smo res?

Kaj prikriva konjunktura

Po drugi strani nas domači finančni strokovnjaki, zbrani v fiskalnem svetu, namreč opozarjajo, da trenutno močna gospodarska konjunktura prikriva slabšanje strukturnega položaja javnih financ. Opozarjajo, da bodo v koronski krizi sprejeti ukrepi, ki niso povezani z epidemijo, v prihodnje slabšali stanje javnih financ za 2,2% BDP na leto. To tveganje samo v tem letu pomeni okrog 1,2 milijarde evrov negativnih učinkov na javne finance. Tako je zapisano v najnovejši publikaciji Javnofinančna in makroekonomska gibanja.

In to še ni vse! 

V Economistu vidijo povečanje našega dolga glede na BDP “samo” za 7,4%. Ne vidijo pa, da je ob koncu septembra 2021 ta dolg presegel 40 milijard evrov in dosegel 79,6% BDP. Slovenija se s tem uvršča v prvo polovico držav članic EU z največjim povečanjem deleža dolga v BDP od konca leta 2019. Povečal se je za nekaj čez 8 milijard evrov oziroma 14% BDP.

Imamo se torej fino. Hkrati pa smo do grla v dolgovih.

Življenje se draži

Ampak stran od visoke ekonomije. Večina ljudi jo tako ali tako najbolj razume samo na izpisku plače ali po stanju na svojem računu. Pa seveda skozi sposobnost poravnavanja mesečnih obveznosti in stroškov za življenjske nujnosti. Pa da si privoščijo še kakšen dodatek, še posebej otroke.

Ljudje občutijo, da se življenje draži. Pri nas bolj kot v povprečju v EU. Drobnoprodajne cene so se v januarju 2022 zvišale za 5,8% na letni in za 0,4% na mesečni ravni. Januarska inflacija v EU je znašala 5,1%. K domači inflaciji so največ prispevali dražja goriva in energija, k mesečni pa dražja hrana ter zemeljski in mestni plin, kažejo podatki SURS. 

Čeprav smo v gospodarskem okrevanju po pandemiji po Economistu drugi najuspešnejši med bogatimi državami in čeprav imamo ob tem še najvišjo stopnjo zaposlenosti kdajkoli, bo za ublažitev pritiskov na družinski proračun in za pomoč tistim, ki živijo pod pragom ali na pragu revščine, treba pomagati kar 710.000 državljanom. Toliko jih bo po koncu kurilne sezone dobilo vavčerje za 150 evrov, da prebrodijo zimski dvig cen energentov. 710.000! Več kot tretjina!

Nam gre tako slabo? Ali tako dobro?

Ne bombončki, ampak bomboniere, je rekel minister za infrastrukturo. Seveda. Med ekonomsko neizobraženimi ljudmi je to primerjava, ki vžge. To razumejo. V resnici pa gre za precej grenko-sladek predvolilni manever. Zakaj ne decembra ali januarja? Zakaj le devet dni pred volitvami? Nekateri vidimo v timingu izplačila zelo preprosto sporočilo: pri obkrožanju volilnega lističa ne pozabite, kdo je bil darežljiv.

Medtem je v javnem sektorju začelo vreti. Pritisk na plače narašča. Čeprav je Ustavno sodišče zadržalo zvišanje plač zdravnikom, zahteve drugih javnih uslužbencev ostajajo stvar debate med vlado in sindikati javnega sektorja. Ti se razumljivo borijo za svoj delež plač iz skupne malhe.

Tveganj za našo dolgoročno finančno vzdržnost je še veliko. Tudi morebitno sprejetje sprememb dohodninske zakonodaje brez ustreznih kompenzacijskih ukrepov. To je tista zgodba, zaradi katere Levici očitajo, da je proti dvigu plač. Resnica pa je v tem, da bi napovedana dohodninska olajšava, ki bi prinesla višje plače, po drugi strani zahtevala uravnoteženje prilivov iz drugih virov, ki pa niso bili opredeljeni.

Preprosta logika

Že tako ali tako zadolženi smo se na novih dolgovih povzpeli med gospodarske zmagovalce pandemije. Zdaj je čas, da pripravimo slamice, da bomo preživeli, ko nam bo voda segla do nosu. Olajšave, bonboniere in druge sladke ugodnosti, ki smo jih bili deležni ali jih še bomo, bi ob kratkoročnem zadolževanju zahtevale tudi ustrezne ukrepe, da bi ohranili kolikor-toliko dolgoročno finančno vzdržnost. Naprimer reforma pokojninskega zavarovanja, sistemi socialnega varstva s socialnimi transferji, zdravstvena reforma, debirokratizacija za tuje investitorje in podobno.

Logika je zelo preprosta. Tako kot je treba to narediti v domačem proračunu, ko se v banki zadolžimo za izgradnjo prizidka ob domači hiši. Razlika je samo v tem, da moramo domači kredit vrniti sami — obveznosti, nakopičenih v tem mandatu, pa ne bo vračala ta vlada. 

Kredite za bonbone in bonboniere, za turistične in energetske vavčerje in druge ugodnosti bomo vračali mi. In naši otroci. Toliko o čudežni uspešnosti naše vlade.
 

* Kolumna je že bila objavljena na Fokuspokusu.