V začetku julija je predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski prek videopovezave nagovoril slovenske parlamentarce in ostali visoki politični zbor.
Da nam je vse dražje, vse bolj vroče in vse bolj nelagodno in nevarno živeti ter da našim vnukom grenimo in krajšamo prihodnost, je brez dvoma kriv Putin, ker je napadel Ukrajino in s posiljevanjem tako mednarodnega prava kot konkretno ustanovne listine Združenih narodov prizadejal težko popravljiv udarec načelu zaupanja v mednarodnih odnosih. A enako krivi so naši oblastniki, znotraj Evropske unije in zveze Nato, ker bi lahko bili vojno predvideli ter jo z malo modrosti preprečili in ker, ko se je že zgodila, vztrajajo, da naj se Putina porazi ali vsaj spametuje s kaznovanjem (mednarodna izolacija in sankcije) ter z oboroževanjem žrtve agresije, tudi ko vse to ne učinkuje ali če že, le tako da napredovanje okupacijskega pohoda upočasnjuje, ustavi pa ga ne. Da bi poskušali drugače, da bi po skoraj šestih mesecih te drame in vsega, kar je že pustila za seboj, dosedanji pristop nadomestili z okrepljeno diplomatsko ofenzivo, konkretno z uresničljivo pogajalsko ponudbo Putinu, ni govora.