(POGLED) Zakaj je stroka skoraj nedotakljiva? Nekaj pomembnih vprašanj

Medtem ko se zaradi ukrepov v zvezi z epidemijo kopja med politiki, podjetniki, šolniki in drugimi državljani čedalje bolj lomijo, je stroka bistveno bolj nedotakljiva. Pa je res brez napak? Ne želim postavljati grdega vprašanja, kdo je (najbolj) odgovoren za slabe epidemiološke razmere v Sloveniji od oktobra 2020: ljudje, politiki ali stroka? Epidemija je težko ulovljiva. Iz dneva v dan se razmere lahko hitro spremenijo. Zato bi bilo to nekorektno.

Verjamem, da se večina akterjev zelo trudi po svojih najboljših močeh. A trud pogosto ni dovolj. Pomembni so tudi znanje, veščost logičnega razmišljanja, operativne veščine in še kaj.

Če pogledamo medije in družbena omrežja, se s prstom kaže na naslednje krivce: opozicija na vlado (nikakor ne na stroko in ne na neodgovorne državljane), stroka (pogosto kritična do državljanov), vlada (na opozicijo, neredko tudi na neodgovorne državljane) … Stroka je seveda temelj zaupanja. Logično je, da smo do nje najbolj prizanesljivi. Vprašanje pa je, ali morda nismo preveč prizanesljivi.

Dotaknil se bom petih tematik.

Zakaj lani nismo hitreje uvedli hitrih testov?

Spomladi lani sem se udeležil spletnega seminarja Vtisa (V tujini izobraženih Slovencev). Bilo je maja 2020, dva meseca po izbruhu epidemije v Sloveniji. Med predavatelji je bil Domen Zafred z Univerze v Sheffieldu, tudi strokovnjak za hitre teste.

Že takrat je povedal, da so hitri testi zelo koristni, čeprav niso tako zanesljivi kot testi PCR. To pa zato, ker so poceni in ker so hitri. Omogočajo hitro zaznavo verjetno okuženih. Tudi predsednik vlade Janez Janša je na enem od srečanj gospodarstvenikov z vlado na Brdu pri Kranju že spomladi lani hitre teste napovedal kot uporabne v turizmu in še kje.

Pa jih nismo uvedli do zelo pozne jeseni. Nekateri predstavniki stroke so jih poleti lani celo odkrito napadli kot neverodostojne, ko so jih začeli izvajati v Mariboru. Pozno jeseni pa si je direktor zdravstvene ustanove v Ljubljani celo privoščil izjavo, v kateri se je začudil, da je delež pozitivnih pri hitrih testih tako zelo nizek v primerjavi s tistim pri testih PCR. Čeprav bi moral biti med prvimi, ki vedo, da je to povsem normalno, kajti na teste PCR prihajajo večinoma ljudje s simptomi, s cenejšimi hitrimi testi pa preventivno lahko testiramo še mnoge druge, ki simptomov sploh še nimajo. In s tem dodatno oziroma prej zajezimo širjenje okužb.

Zakaj nismo prej uvedli hitrih testov v šolah?

Čeprav so bili hitri testi med zaslužnimi rešitvami, da smo še pred začetkom cepljenja začeli zmanjševati okužbe v domovih za starejše, po novem letu pa tudi v splošni populaciji, nismo uvedli vsaj preventivnega širšega hitrega testiranja v šolah, ko se pojavijo okužbe. Kot da se ne bi znali učiti iz napak. V Avstriji so jih uvajali v šole, v Švici so zagotovili celo teste z grgranjem, pri nas pa šele zdaj spet razmišljamo o tem. Razlog za to je preprost: če stroka ne zavzame ali se ne postavi pogumno na stališče, da je to koristno, politiki tega ne bodo uresničili. Ker četudi manjšina staršev temu nasprotuje, je ta glasna in lahko vpliva na priljubljenost politikov. Politiki pa živijo od svoje priljubljenosti in ne bodo tvegali takšne poteze, če ne bo za njo stala stroka.

Zakaj imamo operativne težave pri cepljenju?

Zadnje tedne smo lahko opazili tragikomedijo pri operativni izvedbi cepljenja. Kočevje je bilo kritizirano, ker je bilo uspešnejše od drugih pri izvedbi! Namesto da bi pod lupo prišle občine, ki so najbolj neuspešne. Ni prvič, da v Sloveniji kritiziramo uspešnega samo zato, ker s tem ta pokaže na težave drugod.

Zdaj so pred nami meseci, ko naj bi prejeli bistveno več doz cepiva. Osebno verjamem v to. A precej manj verjamem v operativno učinkovito izvedbo cepljenja, če že zdaj številne doze cepiva ostajajo v skladiščih dlje, kot je potrebno. In če se strategija cepljenja menja iz tedna v teden, na koncu pa del starejše populacije ostane izrazito neprecepljen …

… Ob zgovornih podatkih Sledilnika covid-19, da je bilo doslej 4033 umrlih zaradi covida-19 ali z njim, starejših od 65 let, in »le« 235 mlajših od 65 let (podatek 30. 3. 2021)!

Zakaj še zdaj nimamo učinkovitega epidemiološkega sledenja okužbam?

Konec oktobra sem zbolel za covidom. K sreči so bili simptomi blagi. Toda izkušnja z epidemiološko službo je bila nevtralna. Ker je sploh ni bilo! Čeprav sem bil uradno pozitiven na testu PCR – ne bližnji stik, me nihče sploh ni poklical. Od simptomov do informacije, da sem pozitiven, so minili skoraj trije dnevi. In še 20 dodatnih ur, da sem dobil po telefonskem sporočilu kodo TAN za vpis v aplikacijo Ostani zdrav. Trajalo je od torka do sobote.

Januarja letos je zbolel oče. Kot kontaktno telefonsko številko za epidemiološko službo sem navedel svojo. Prijazna anketarka me je tokrat poklicala in postavila kakih pet vprašanj, podala tudi nekaj nasvetov, kar je pohvalno. Ker so nenehno prihajale informacije, da je premalo kadrov za sledenje stikov okuženih in na podlagi omenjene lastne izkušnje, smo 9. februarja v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov podali predlog, da naj NIJZ kot opcijo angažira profesionalne klicne centre.

Zadnjo nedeljo sem neuradno izvedel, da so se o tem končno odločili. A mi vir še ni znal povedati, kdaj naj bi izpeljali razpis … Eno leto in dva tedna je medtem že minilo od razglasitve epidemije marca lani!

Kako naj verjamemo v strokovnost in ciljanost ukrepov, če v Sloveniji toliko časa porabimo za tako preprosto organizacijsko nalogo? Kako so lahko ukrepi učinkoviti, če nimamo dovolj jasne in natančne epidemiološke slike?

Zakaj še vedno ne priznamo testov na antitelesa?

Ta teden so ukrepi končno takšni, da omogočajo lažje gibanje tistim, ki so preboleli covid-19 in ki so cepljeni. Lažne solidarnosti, ki pravi, da bi morali slednji potrpeti in slediti istim omejitvam kot še necepljeni in neokuženi, je počasi konec. Upam vsaj, da je tako, ker ni smiselna in ker je celo škodljiva.

Za to skupino je treba odpirati storitve, drugim pa čim hitreje – tudi z boljšo organizacijo na terenu – zagotoviti cepivo in cepljenje. To je edina pot. Druge poti ni.

A tudi tu žal zaostajamo. Hrvaška že priznava na meji test na antitelesa, ki je starejši kot 14 dni in ni starejši kot 90 dni. Zakaj takšnega testa Slovenija ne priznava? Zakaj morajo naši državljani plačevati tudi po 100 evrov za test PCR, ki je veljaven 48 ur, če bi lahko dobili test, ki stane le 40 evrov, njegova veljavnost pa je tri mesece?

Komu je v interesu, da cenejšega testa na antitelesa Slovenija še ne priznava? Mar imamo spet morda opraviti s kakim zaslužkarskim lobijem?

Ne vem. Vem pa, da stroka lahko s pogumnejšimi stališči in tudi samokritičnimi pogledi na dosedanje delo napreduje. Tako kot vsi drugi. Državljani pa bomo imeli lepšo, bolj zdravo in bolj svobodno prihodnost.

Od stroke je največ odvisno.