(POGLED) Zdravje v senci tretje osi

Ob vseh vladnih obiskih na Koroškem je tretja razvojna os že večkrat slišana pesem. Če je še pred leti bila hit, je zdaj to že evergreen, zimzelena melodija, ob kateri koroški poslušalci ne migajo več prav posebno. Bolj čakajo, a vedo, da ne bo narejeno, dokler ne bo - storjeno. Zavez in sprotnih političnih obljub, da hitra cesta bo, je namreč bilo že preveč, tako od pristojnih ministrov z visokimi kot z nizkimi petami. No, tokrat naj bi bili zelo blizu začetka in do prve zasajene lopate oddaljeni le teden dni, kar naj bi simbolično pokazalo, da se bo gradnja hitre ceste zdaj zares začela.

Aktualni predsednik vlade Janez Janša se je za gradnjo hitre ceste na Koroškem izrekel že ob vladnem obisku leta 2005 v podjetju REMF na Prevaljah, kot tudi za to, da se bo gradnja začela na Koroškem. Ambiciozno je dodal pogoj, da če bo uspeh pogajanj za evropska sredstva velik, "lahko začnemo prej, kot je bilo načrtovano, to pomeni, da bi lahko začeli v tem mandatu, zaključili pa v naslednjem". Naslednjega mandata Janša ni dobil, dobili pa so ga drugi, ki so o tretji osi veliko govorili, sam pa je lahko vedno rekel, hja, če bi bil jaz dobil mandat ...

Prišla je vlada Boruta Pahorja, z njo gospodarska kriza, a obljube o izgradnji tretje osi niso poniknile, naposlušali smo jih tudi na Večerovih okroglih mizah, a porazni časovni zamiki so regijo pustošili in odmikali od želenega cilja. Prihajali so celo prometni ministri, ki so gradnjo ocenili kot nepotrebno in si potem premislili ter se zavezali s časovnico, pa kmetijski, ki so gradnjo podpirali, v žepu pa držali figo zaradi kmetijskih zemljiščih. Vsa novejša politika nosi svoj del odgovornosti do Koroške.

Ta povest o jari kači priča o neoperativnosti slovenskih vlad, nekonkretnosti izvršne politike, umanjkanju politične učinkovitosti, nezrelosti, ali kot je za Večer dejal arhitekt dr. Peter Gabrijelčič, država z zanemarjanjem obrobja enostavno ne obvladuje svojega teritorija, saj premalo skrbi za svojo ozemeljsko, ekonomsko, socialno in kulturno integriteto in samobitnost.

Slovenija je mladim v obmejni regiji odrekla perspektivo in enake možnosti, zato ne čudi, da je število prebivalcev padlo na dobrih 70 tisoč.

Pod skupnim pritiskom gospodarstva, občin, kasneje tudi mladinske iniciative in s podporo javnosti se je po letih kričanja regije kot celote po polžje le začelo dogajati. Državni prostorski načrt za odsek Velenje jug-Slovenj Gradec je bil sprejet leta 2013, za odsek Šentrupert-Velenje pa 2017. Ker ima ta desetina Korošcev tudi volilno pravico, je politika vendarle prišla do konsenza, da je treba poskrbeti za vse. "Dobljena" je bila tudi ustavna presoja trase, ki je povzročila novo enoletno zamudo, da bi končno prišli do poroštvenega zakona. Tega je pod streho spravila Šarčeva vlada z "žegnom" koroškega finančnega ministra Bertonclja, ki je imel zadržke le do "zadolževanja v smislu bianko menic", zakon ministrice Bratuškove pa je podprla tudi opozicija z Janšo na čelu.

Projekt je zdaj vendarle blizu začetka, minister Vrtovec odločno zagotavlja, da tretje osi ne more zaustaviti nihče več. Ker je Slovenija izvedenska država za področje pritožb, zavlačevanja in oviranj, se utegne projekt še vleči. Stroka (Dars) je razpise za gradnjo pod pritiskom "začnite že vendar" razdelila na faze, a seveda že pri prvem odseku, Gaberke, ni šlo brez spotikanja, saj je dolenjsko združenje okoljevarstvenikov vložilo tožbo in ni priznavalo pridobljenega gradbenega dovoljenja, a ker ni bilo stranka v postopku, je bilo zavrnjeno.

Seveda pa tretja razvojna os še zdaleč ni edini problem regije. Veliko jih je in vlada tudi tokrat gasi požar. Ko je regija enkrat pozabljena, je pogosto na stranskem tiru tudi na drugih področjih in koronakriza je bila potrebna, da bi se znova spomnili, kako že leta životari javni zdravstveni sistem. Doslej je svetilnik še vedno bila Splošna bolnišnica Slovenj Gradec kot eden najpomembnejših regijskih stebrov, a tudi od spominov na ugled v času primarija Draga Plešivčnika ali širše priznanih urologov se živeti večno ne da. Ekscesi se dajo pozdraviti, globlje v težavah pa je v regiji primarni nivo zdravstva. Zdravnikov je v primerjavi s preostalo Slovenijo za sedem odstotkov manj, pri družinskih pa je razmerje še slabše, saj ima Koroška le 48,2 zdravnika na 100.000 prebivalcev, Slovenija pa 60,7.

Utrujene zdravnice s po več kot 2000 pacienti in polne čakalnice so težave, na katere je Večer opozarjal s pisanjem in leta 2011 celo z javno debato, kako okrepiti koroško zdravstvo, spet z udeležbo takratnega ministra Marušiča, a se stvari, razen večnega zavedanja problema, do danes niso premaknile. Ob okužbah že tako obremenjenih zdravnikov v času covida-19 je vprašanje, kako dolgo še lahko v ambulantah vzdržijo tisti, ki so neokuženi, in kako dolgo lahko zdržijo - njihovi pacienti. Da so hudo obremenjeni zdravniki trpežni, je sicer res, ne more pa pomanjkanje kadra v primarnem zdravstvu trajati večno, saj zdravniki niso stroji, ljudje pa za primerno oskrbo plačujejo prispevke in si jo zaslužijo. Država bi morala že zdavnaj ukrepati sistemsko, niti z uvozom zdravnikov problema ni rešila. Mladim zdravnikom tudi ne more in ne sme preprečiti specializacij ali odhodov v ambicioznejša okolja, a naj primarno zdravstvo naredi privlačno - z reformo zdravstvenega sistema, dobrimi pogoji za delo, stanovanji, štipendijami, vpisom na fakultete, skrbjo za kvaliteto bivanjskega življenja, možnostjo nenehnega učenja, napredovanja in rasti, da bi se odločili za to. Koronakriza je na Koroškem odprla stare rane pomanjkanja zdravnikov, ob okužbah med zdravniki grozi zapiranje ambulant. Resda je "večnih" pacientov po čakalnicah sedaj manj, vendar se dogaja, da tisti, ki bi zares potrebovali zdravnika, dandanes raje ostajajo doma ali obupajo ob klicanju v ambulante. Tudi umirajo?

Vlada ve, da Korošci lepim besedam ne nasedajo več, štejejo dejanja, in če ne bo zagotovila osnovnega, jim bo sčasoma prekipelo. Gre za vprašanje pravic, trdoživosti in krivic. Očitno bo morala iniciativa, kot je bila mladinska, ki po prvi lopati tretje osi na Koroškem napoveduje svoje skorajšnje slovo delovanja, razširiti agendo tudi na zdravstvo pa še kakšno področje. Za osnove in dostojanstvo ljudi gre.