Petra Lesjak Tušek
Kot prvo od regij bo vlada Janeza Janše danes obiskala Koroško z izhodiščem v Dravogradu in zaključnim javnim posvetom o razvoju in perspektivah regije v Mežici. Ob težišču razprav na vrsti infrastrukturnih projektov, povezanih tudi z gospodarskimi nosilci razvoja, bodo tokratni vladni obisk neizbežno zaznamovale zaostrene razmere zaradi okužb s koronavirusom. Še posebno skrb vzbujajoče so okužbe varovancev in zaposlenih v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna in s tem težak položaj socialnovarstvene ustanove oziroma občine, ki jo bo minister za zdravje Tomaž Gantar po včerajšnjih napovedih Janše kmalu razglasil za ogroženo. Glavna posledica take opredelitve bo, da bodo ustanovi oziroma območju zato omogočeni resursi od drugod. Na zahtevne razmere v CUDV Črna, kjer so ugotovili že okoli sto okužb s covidom, sta včeraj opozorila tudi Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter sindikat Sviz, ki sta državo pozvala, naj zaposlenim zagotovi ustrezne pogoje za delo.
Infrastruktura stalna tema
Prakso terenskih vladnih obiskov regij je v preteklosti vpeljala prav Janševa vlada in jo v tem mandatu znova obuja kot pomemben stik z lokalnimi skupnostmi. Na Koroškem so si tako že leta 2005 ob vladnem obisku regije zapomnili Janševa zagotovila o gradnji tretje razvojne osi, a tudi po 15 letih načrtovana hitra cesta ostaja rdeča nit debat, čeprav prepričevanja pristojnih o potrebni uresničitvi projekta niso več potrebna. Za zdaj je hitra cesta v prostor že umeščena do Slovenj Gradca - kako naprej, bodo danes razpravljali na Prevaljah z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem, ki je začetek gradnje hitre ceste proti Koroški pri Gaberkah že napovedal za sredino oktobra. Prav z neustrezno prometno infrastrukturo in zaprtostjo regije na Koroškem že dolgo izpostavljajo vrsto razvojnih težav, ki se odražajo v več parametrih, recimo s staranjem prebivalstva in odseljevanjem mladih. Gospodarstvu, ki je izvozno naravnano, je tudi v koronakrizi uspelo relativno obvladovati težave, vendar pa so razmere težavne, kar se že odraža v odpuščanjih pri dobaviteljih avtomobilski industriji.
V regiji še vedno ostaja ključna predelovalna industrija z velikimi zaposlovalci, pomembno pa jo opredeljujejo tudi manjša in srednja, razvojno usmerjena podjetja; nekatera od teh bo danes obiskal premier. Segment, ki se odpira in pri katerem računajo na nove priložnosti, je tudi turizem, zlasti kolesarski in pohodniški. V povezavi s tem bo debata v povezavi s projekti, ki jih koordinira RRA Koroška, tekla tudi o izkoriščanju evropskega denarja. Na Koroškem izvajajo 230 projektov, za katere je predvidenih 440 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev.
Zdravnikov ni dovolj
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, ki je od tega tedna tudi covid bolnišnica, in v zdravstvenih domovih bodo z zdravstvenim ministrom Tomažem Gantarjem razpravljali o pomanjkanju zdravnikov in o kadrovskih težavah, ki se krepijo tudi zaradi večjega števila karanten in (samo)izolacij.
7 odstotkov manj zdravnikov od povprečja Slovenije
Na to, da bodo ob nadaljevanju okužb zaradi kadrovskega pomanjkanja v kratkem prisiljeni okrniti del svoje dejavnosti, so včeraj opozorili iz bolnišnice. O podhranjenosti regije pri kadrih v zdravstvu zgovorno priča že statistika. Po podatkih NIJZ za leto 2019 znaša število zdravnikov na 100.000 prebivalcev v koroški regiji 310,3, kar je za 7 odstotkov manj od povprečja Slovenije, ki znaša 333,6. Zaostanek je večji pri številu zdravnikov splošne in družinske medicine, kjer ima regija na 100.000 prebivalcev 48,2 zdravnika, povprečje Slovenije pa je 60,7 zdravnika (20,7-odstotni zaostanek). Na Koroškem izstopa tudi regijsko povprečje bolniške odsotnosti - povprečna delovna odsotnost je 24 dni na leto, slovensko povprečje pa je 16 dni na leto.
