"Ko je torej naša generacija nepripravljena končala na facebooku, smo bili stari skoraj trideset let. In seveda so facebook in vsa druga družbena omrežja zavoljo naše nepripravljenosti nanje škodljivo vplivali na nas. Še kako so vplivali. Postali smo radikalnejši v svojih pogledih, nezmožni razločevanja resnice od laži, odvisni od všečkov, raztreseni, občutljivi in razdražljivi, z nekaznovanim sovražnim govorom smo zastrupili javni prostor, zaradi buljenja v telefone smo postali asocialni in osamljeni, pa tudi marsikatero prometno nesrečo smo zakrivili, ker smo med vožnjo všečkali nek bedast video, in še marsikaj bi se našlo, a vendar znanstvene raziskave kažejo, da družbena omrežja na nas ne vplivajo niti približno tako pogubno, kot vplivajo na mladostnike.
Zakaj torej ideje, da je otroke treba pripraviti na digitalni svet, še nismo odvrgli na smetišče zgodovine, ne vem. V bistvu se mi sanja ne, zakaj verjamemo, da lahko učitelji računalništva na slovenskih osnovnih šolah kogar koli pripravijo na to, kar danes snujejo in kar nam bodo jutri prodajali tehnološki velikani. Meni se pač zdi, da lahko starši, ki smo se izobrazili za režiserje, ekonomiste, veterinarje ali pa pravnike, pred hordami računalniških genijev, podprtimi z bilijoni dolarjev, ki želijo naše otroke za vse življenje prikleniti pred takšne in drugačne zaslone, obranimo le tako, da jih čim dlje držimo stran od teh zaslonov. Tako kot jih, kolikor se to pač da, držimo čim dlje stran od alkohola, drog in vseh drugih reči, ki dokazano povzročajo odvisnost in zdravstvene težave. Če mene vprašate, je pripravljanje otrok na digitalni svet eksperiment. Eksperiment na otrocih. Ker nihče ne more vedeti, na kaj jih pripravljamo. Predvsem pa zato, ker ne šole, ne učitelji in ne starši ne zmoremo nadzirati naprav, ki jih otrokom potiskamo v roke." (dr)
