Kakšen zdravstveni sistem je pripravljen na prihodnost?

Nepredvidljivi dogodki so mogoči. Vsak dan se lahko zgodijo naravne katastrofe, nove epidemije ali večje motnje v dobavni verigi v zdravstvu. So zdravstveni sistemi v Evropski uniji na to pripravljeni? V kakšni kondiciji je slovenski zdravstveni sistem? Kaj bi morali spremeniti, da bi sistemi postali bolj odporni na izzive prihodnosti? O tem so se spraševali priznani domači in tuji govorci na letošnji 12. strateški konferenci Vrednost inovacij, ki je potekala pod geslom Zdravstvo, odporno na izzive prihodnosti.

Prožni in prilagodljivi zdravstveni sistemi

Zdravstveni sistem, ki je odporen in pripravljen na prihodnost, bi moral biti prožen, odziven, sposoben predvideti in se prilagoditi potrebam tudi v zahtevnih okoliščinah. Pripravljen naj bi imel načrt ukrepov za primer nepredvidljivih dogodkov, da bi tudi v izjemno zahtevnih okoliščinah zdravstveni delavci lahko zagotavljali najboljšo možno oskrbo.

»Zdravstvo, odporno na izzive prihodnosti, predstavlja spremembo paradigme v našem pristopu do zdravstva, ki zajema integracijo najsodobnejših tehnologij in sodelovalnih modelov oskrbe,« je uvodoma poudaril Domen Groznik, član uprave Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ.  »Z vgradnjo odpornosti, prilagodljivosti in trajnosti v strukturo naših zdravstvenih sistemov zagotovimo, da ti lahko prenesejo preizkus časa in nastajajočih izzivov.« Sistem ima torej trajnostno vizijo za prihodnje generacije in implementira inovacije, tako tehnološke, zdravstvene kot digitalne. S takšnim proaktivnim pristopom lahko stopimo proti prihodnosti, je prepričan Groznik, v kateri bi zdravnikom pri njihovih odločitvah pomagale umetna inteligenca in genomske raziskave. Diagnostika bi bila bolj natančna, zdravljenje pa še bolj prilagojeno posamezniku. »A da bi v celoti izkoristili ta potencial, moramo obravnavati tudi etične, regulatorne in družbene posledice ter zagotoviti, da bodo koristi zdravstva, odpornega na izzive, dostopne vsem.«

Čim dlje zdravi

A koncept odpornega zdravstvenega sistema predstavlja številne izzive.

»Zato moramo delati prave stvari na pravi način,« je svojo predstavitev začel Bogi Eliasen, zdravstveni direktor na Köbenhavnskemu inštitutu za študije prihodnosti (Copenhagen Institute for Future Studies). Dodal je, da se danes raziskovalci osredotočajo predvsem na trajanje zdrave življenjske dobe in ne le celotne življenjske dobe posameznika, pa tudi na vrednosti temelječi zdravstveni obravnavi, ki v ospredje postavlja bolnika in izide zdravljenja. Vedno več pomena se pripisuje tudi preventivi. »Delo moramo usmeriti v povezovanje različnih vidikov zdravja in zdravstva med različnimi državami,« poudarja Eliasen. Poziva, da družbi pokažemo, da je vlaganje v zdravstvo investicija in ne strošek. »Pomembno je zagotoviti, da so ljudje čim dlje čim bolj zdravi. Bolj zdrava populacija je ključna za vzdržne zdravstvene sisteme.«

Zmanjšati breme bolezni in zaupati digitalizaciji

Kot primer uspešne reforme zdravstvenega sistema je dr. Ricardo Baptista Leite, direktor Mednarodnega raziskovalnega združenja za digitalno zdravje in umetno inteligenco (The International Digital Health and Artificial Intelligence Research Collaborative) v Ženevi, predstavil portugalski zdravstveni sistem, ki se danes uvršča med 15 najboljših na svetu. Državi je to uspelo predvsem z vlaganjem v kakovost usposabljanja. A tudi Portugalska se, tako kot druge države, srečuje z demografskimi izzivi in vedno večjim deležem starejših od 65 let. Leta 2080 bo na Portugalskem ta delež večji od deleža aktivne populacije, prav zato, je prepričan dr. Baptista Leite, bi morala zdravstvena oskrba postati temelj zdravstvenega sistema, v katero je treba še več vlagati.

»Zmanjšati moramo breme bolezni,« je prepričan dr. Batista Leite. Kritično ocenjuje, da imamo trenutno le »sistem bolezni« in ne zdravstvenega sistema. »Zagotoviti moramo, da bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, preprečimo, in bolezni, ki jih lahko zdravimo, tudi pozdravimo.« Dodaja, da se mora zdravstvo prilagoditi in učiti uporabe novih orodij, da se bodo lahko zdravniki osredotočili na bolnike, administrativno delo pa prepustili digitalnim napravam. »Bolnik je v ospredju in kar je uspeh za bolnika, je uspeh za vse,« spomni dr. Batista Leite. »Še bolje je, če na to mesto postavite skupnost. Tako lahko merite izide zdravljenj v neki skupnosti in na podlagi tega načrtujete nove pobude.« Naj bosta preventiva in dobro počutje ljudi cilj vsega, kar počnemo. »Življenje je več kot preživetje in kvaliteta življenja je izjemnega pomena.«

Inovacije za optimizirano zdravljenje

O pomembnosti inovacij za boljše in bolj odporne zdravstvene sisteme, ki ponujajo boljše rezultate, je spregovoril tudi Eric Sutherland, vodja Digitalnega zdravstva pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

»Namen inovacij je izboljšati in optimizirati rezultate zdravljenja. Integriran digitalni zdravstveni ekosistem prinaša boljše rezultate, saj je tak sistem stroškovno učinkovit, odziven in prilagodljiv,« pojasnjuje Sutherland. »Največje ovire za digitalno prihodnost niso tehnične narave, temveč izhajajo iz nezaupanja, odpora do sprememb in razdrobljenosti sistemov. Vse to lahko uspešno naslovimo s sodelovanjem, dobrim vodenjem in interoperabilnimi sistemi.« Sutherland izpostavlja, da bi se morali osredotočiti na to, kaj želimo izboljšati, kakšne podatke moramo zbrati in kako povezati sisteme, ki so ključni. Te podatke lahko pretvorimo v informacije, dobimo nove vpoglede in pripravimo ustrezne ukrepe. »Ko to ponavljamo in že uporabljamo ukrepe, sprejete na podlagi vpogledov, lahko o zdravstvenem sistemu razmišljamo kot o ekosistemu.« V takšnem sistemu se bomo lahko oprli na odgovore, ki jih že imamo in nam omogočajo napredek. »Čeprav digitalno zdravje pogosto povezujemo s tehnologijo, je pravzaprav najbolj človeška disciplina, saj je človek v zanki, v središču in tudi v vsaki rešitvi, ki ponuja najboljši možni izid za družbo kot celoto.« 

Za odpornost sistema je pomembno sodelovanje vseh deležnikov

In kje je Slovenija in kako odporen je naš zdravstveni sistem? O tem so na okrogli mizi z naslovom Slovenija kot del prožne, vzdržne in na prihodnost pripravljene Evropske unije dokaj kritično spregovorili slovenski strokovnjaki. Okroglo mizo je moderirala izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča, predstojnica Katedre za ekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je pogovor navezala tudi na govorce iz tujine iz prvega dela konference. Za začetek je želela preveriti, kako zdravstvo naslavlja bolnika v praksi. Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija in predsednica Evropske zveze za raka dojk – Europa Donna, je najprej pripomnila, da bolnik še vedno prepogosto ostaja le diagnoza in šifra, namesto da bi osebo obravnavali v celoti.

»Nekje moramo začeti in iti korak za korakom s tem, kar trenutno imamo,« predlaga Španićeva. »Uporabniki smo vsi. Danes jaz, jutri vi. Dokler ne zboliš, ne veš, kaj zdravstveni sistem je in kaj ponuja.«

Pa vendar je naš sistem primerljiv z mednarodnim, je na njene pomisleke odgovarjal prim. mag. Dorijan Marušič, mednarodni svetovalec na področju zdravstva, ki je ponudil tudi nekaj prvih korakov, da bi bilo zdravstvo še boljše. »Spremeniti moramo komunikacijo, investirati v zdravje, stimulirati državljane in državljanke ter se prilagoditi njihovemu načinu razmišljanja o zdravju. Slovenci smo najslabši v zadovoljstvu s svojim zdravjem, čeprav smo primerjalno in realno dokaj zdrava populacija,« je jasen mednarodni svetovalec.

»Bolnik mora postati enakovreden partner v procesu zdravljenja, osredotočiti se moramo nanj in začeti meriti rezultate,« je še pristavil. S tem se strinja tudi Metka Zaletel, predstojnica Zdravstveno podatkovnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je omenila, da je Slovenija v fazi novega zakona o digitalizaciji in da imamo kot v drugih državah tudi pri nas še nekaj informacijskih lukenj. »Dileme, s katerimi se soočamo vsakodnevno in se navezujejo na kakovost podatkov, razpoložljivost podatkov in metodološko primerljivost podatkov, so večinoma rešljive,« dodaja Zaletelova, »vendar le ob sodelovanju vseh deležnikov in uporabnikov podatkov. Evropski prostor zdravstvenih podatkov (EHDS) teh dilem ne bo razrešil, bo pa pripomogel k večji uporabi in izkoriščenju raziskovalne moči slovenskih podatkov.«

Svoj pogled na digitalizacijo slovenskega zdravstva je predstavil tudi dr. Simon Rekanovič, ustanovitelj Viveriusa – Inštituta za razvoj digitalnega zdravja, ki zdravstvo razume kot evolucijo.

»To je proces sprememb, ki se dogajajo s pomočjo tehnologije, ki je na voljo,« pojasnjuje dr. Rekanovič. Prepričan je, da če bi v procesu prepoznali in vzeli le najboljše, kar nam je s tem omogočeno, bi bili manj odklonilni tudi do digitalizacije.

Na pričakovanja bolnikov je spomnil tudi asist. mag. Mircha Poldrugovac iz Centra za zdravstveno varstvo NIJZ.

»Ključno je, da se vsakdo izmed nas vpraša, kaj lahko kot posameznik v svojem okolju naredi, da izboljša stanje oziroma ga pelje v smeri, kot ga želi.«

Prav medsebojno zaupanje in prevzem soodgovornosti sta po mnenju Poldrugovaca ključna za uspešno in učinkovito uvajanje sprememb v zdravstvenem sistemu.