Denis Živčec
V letu, ko se je ves svet zaradi pandemije koronavirusa postavil na glavo, mnogi še zmeraj ne vedo, ali bodo poleti odpotovali na dopust. In če že ... kam? Majava gospodarska situacija in denarne težave, ki jih mnogi zaradi dogodkov zadnjih mesecev močno čutijo, izbire in odločitev ne olajšujejo. Tujina, če že, bo za večino Slovencev najbrž tudi letos Hrvaška. Da bi pri iskanju počitniške destinacije imeli kakšno neprespano noč manj, so se potrudili pri priljubljeni Facebook strani Slavorum, ki na ironičen način poveličuje vse, kar je slovanskega. Razpisali so se že o slovenskih naravnih lepotah, tokrat pa so se na profilu, ki mu sledi več kot milijon ljudi, razpisali o hrvaških otokih, ki jih njihovo slovansko občinstvo nekoliko manj pozna. Izbrali so deseterico hrvaških "eksotov".
1. Lastovo
Lastovo je skupno ime za 46 otokov, na katerih živi 792 ljudi. Največji otok in njegovo največje mesto se imenujeta Lastovo. Otok je znan po beneški arhitekturi iz 15. in 16. stoletja. Tam so tudi izjemne naravne lepote, čista voda in gozdovi, ki prekrivajo 70 odstotkov otoka. Hrvaška vlada je leta 2006 Lastovo razglasila za naravni park. Do Lastovega lahko dostopate iz Splita ali Dubrovnika s trajektom, potovanje traja okoli štiri ure.
2. Silba
Gre za majhen otok v severni Dalmaciji, na katerem po uradnih podatkih živi 292 prebivalcev, ta številka pa se v času turistične sezone precej poveča. Promet na otoku ni dovoljen, zato je vse skupaj območje za pešce. Silba je znana po številnih majhnih plažah in zalivih, najlepše pa je, da plaža od vas nikoli ni oddaljena več kot deset minut, ne glede na to, kje se nahajate.
3. Iž
Ta mali otok, ki se nahaja nedaleč od Zadra, ima 615 prebivalcev, prvi zapisi o poselitvi otoka pa izvirajo iz leta 1266. Glavne dejavnosti na otoku so plovba, ribolov in oljkarstvo.
4. Šćedro
Otok je se nahaja ob južni obali Hvara in ima samo 30 prebivalcev. Zaščiten je kot naravni park, otoška zemlja pa je zelo plodna in jo uporabljajo za gojenje pšenice. Tam je tudi dominikanski samostan iz leta 1465, ki pa so ga v 18. stoletju zapustili.
5. Susak
Otok se geološko razlikuje od ostalih hrvaških otokov po tem, kjer v glavnem sestavljen iz drobnega peska na apnenasti podlagi. Ker je od kopnega precej oddaljen, so na njem sledi pustile številne kulture, domačini Suska imajo kar nekaj izvirnih in samo njim lastnih tradicij. Nekatere od njih so izvirno otoške. Tam slišimo prav poseben jezik in vidimo edinstvene noše, kulinariko pa so skozi stoletja zaznamovali običaji iz južne in srednje Evrope.
6. Palagruža
Najbolj oddaljen hrvaški otok je večinoma nenaseljen, tam le tu in tam srečamo tiste, ki delajo v svetilniku, in nekaj turistov. Do otoka lahko priplujemo s gliserjem, potovanje iz Korčule traja dve do tri ure.
7. Vele Srakane
Vele Srakane in Male Srakane sta dva otoka, ki se nahajata blizu Lošinja. Čeprav so Vele Srakane leta 1931 še imele 200 prebivalcev, je danes ta številka padla na pičle tri. Na otoku je cerkvica, avtomobilov ni, kot tudi ne prodajaln ali tekoče vode. Elektrika je dostopna. Otoško luko tvorita dve betonski pristanišči, ki nista primerni za dolgotrajne priveze ladij. V Veli Straši so odkrili ostanke prazgodovinskega naselja.
8. Sušac
To je majhen in oddaljen otok v Jadranskem morju. Na njem sta svetilnik iz 19. stoletja in majhno jezero. Obstajajo arheološki podatki, ki kažejo, da so nekoč otok naselili Iliri. Danes je otok nenaseljen.
9. Biševo
Še en otoček v Jadranu, ki se nahaja pet kilometrov jugozahodno od Visa in ima 15 prebivalcev. Tukaj so leta 1050 postavili benediktinski samostan, a ga dve stoletji kasneje, zaradi nevarnosti gusarskih napadov, zapustili. Glavni otoški atrakciji sta plaža Porat in znamenita laguna Plava špilja na vzhodni strani otoka, do nje lahko pridete le z ladjo.
10. Žirje
To je otok, ki se nahaja v šibeniškem arhipelagu. Velja za najbolj oddaljen stalno naseljen otok v šibeniškem arhipelagu.
