(FOTO) Turistični biseri Slovenije: Od Bleda do Soče in na Kras

Tanja Fajnik Milakovič
16.04.2021 06:00
Imamo čudovite kraje in toliko naravnih lepot, ki jih lahko obiščemo tudi v teh potovanjem sicer nenaklonjenih časih, kot pohodniki in kolesarji.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Idiličen Kanal ob reki Soči
Matjaž Markič

Razmišljati o potovanjih v koronačasih je zelo smelo, a vendarle, Slovenci imamo čudovite kraje in toliko naravnih lepot, ki jih lahko obiščemo tudi ob spoštovanju vseh ukrepov za zajezitev epidemije, ne da bi pri tem ogrožali sebe in druge. Čeprav je večina hotelov in gostinskih lokalov zaprta, v nekaterih je možen le poslovni najem, se nam majhnost tokrat obrestuje, saj se je mogoče podati tudi na enodnevni izlet. Možnosti za aktivni izlet je več kot dovolj, tako za kolesarje kot pohodnike in smučarje.

S kolesom po poteh okrog Bleda
Tanja Milakovič

Soriška planina z novo zgodbo

Naš večni biser Bled ima zdaj poseben čar. Nobene gneče. Prav posebno doživetje je vožnja okoli jezera in na grad. V agenciji za kolesarstvo Polka Dot lahko najamete električno kolo in dobite vse napotke za zanimive urejene kolesarske poti, tudi tiste manj znane v okolici. Za vse ljubitelje kolesarjena še namig: v Ribnem je prenovljen hotel prav za kolesarje, ki ponuja tudi glamping. V bližini je Soriška planina. Priljubljena pohodniška točka na robu Julijskih Alp in Jelovice ni več le simpatično smučišče za družine. Mlada domačinka Polona Golija je pred časom ambiciozno zagrizla v novo zgodbo planine nad Sorico, ki velja za eno najlepših vasi, sicer tudi rodni kraj slovenskega impresionista Ivana Groharja. Ni naključje, da so v Sorici snemali številne slovenske filme, med drugim Cvetje v jeseni. Danes se lahko pohvali z vedno večjim, če ne že skoraj enakim obiskom tudi v poletnih mesecih, v gostišču Lajnar s prenovljeno brunarico tik ob panoramski cesti med Bohinjem in Tolminom ter z odlično gostinsko ponudbo v okolici.

Idiličen Kanal ob reki Soči
Matjaž Markič

Z avtovlakom z Gorenjskega k Soči

Če pa vam ni voziti se po cesti z gorenjskega konca k Soči, je tu avtovlak iz Bohinjske Bistrice, ki vas skozi najdaljši železniški predor v Sloveniji (6327 metrov) popelje v Most na Soči. Bohinjska železnica do Gorice je bila zgrajena leta 1906, v času Avstro-Ogrske, kot tehnično najzahtevnejši odsek čezalpske povezave monarhije z morjem. Pelje tudi čez Solkanski most, znan po najdaljšem kamnitem loku na železniških progah na svetu (85 metrov). In iz Mosta na Soči v bližnji Tolmin in Tolminska korita - k hudiču in nazaj. Tukaj sta reki Tolminka in Zadlaščica urezali globoke in valovite kanjone. Kristalno čista voda, obdana s strmimi stenami, prekritimi z zelenim mahom, jame in kaskade - vse to pod senco Hudičevega mostu. Nadrealistična slika. Ni čudno, da je divja, skrivnostna narava prav tukaj razplamtela domišljijo ljudi.

Avtovlak med Bohinjsko Bistrico in Mostom na Soči
Sašo Ćosić

Legende in lepote Tolminskih korit

Tolminska korita so povezana s številnimi legendami o divjih babah, hudiču, medvedji glavi. Legenda pravi, da je na začetku 14. stoletja pesnik Dante Alighieri kot gost oglejskega patriarha obiskal Tolmin. Med svojim bivanjem je veliko časa posvetil raziskovanju divje soteske. Nihče natanko ne ve, kaj je zagledal v Zadlaški jami, a očitno veliko in preveč, saj naj bi ta navdihnila peklenski del njegove Božanske komedije. Izvir zla in devetih krogov pekla. "Ali je zgodba resnična ali ne, je stvar razprave, ime se je kljub vsemu prijelo. Dantejeva jama velja za eno zahtevnejših turističnih jam. Jamska mreža je dolga 1140 metrov, globoka 41 metrov in ima tri večje dvorane. Nikar se ne podajte v njo nepripravljeni in brez vodnika. Še Dante brez Virgila ne bi prišel prav daleč. Nihče si ne želi ostati v peklu nepovabljen. Neugodno, nerodno in predrzno," piše na svojem blogu Katja Humer, mlada Tolminka, ki raziskuje in opisuje lepote Posočja. In v Tolminu je treba poskusiti tolminsko friko, tradicionalno jed, narejeno le iz dveh sestavin: krompirja in sira.

Tolminska frika
Sašo Ćosić

Tudi kampi se prilagajajo koroni

Iz Tolmina v Kobarid, kjer nikakor ne smete mimo Kobariškega muzeja, posvečenega dogajanju med prvo svetovno vojno na soški fronti, pa naprej v Bovec, pod Kanin, kjer novi direktor Javnega zavoda Turizem Dolina Soče Viljam Kvalič pove, da si ob adrenalinskih počitnicah ob Soči prizadevajo gostom omogočiti tudi bolj miren oddih. Postaja pa v Bovcu vse bolj priljubljen tudi footgolf z nogometno žogo na tamkajšnjem golf igrišču z devetimi luknjami. Enostaven in zabaven šport za celo družino in primeren za vse generacije. Zanj ne potrebujete predznanja, posebne opreme in veliko časa, ker ga enostavno lahko igra vsak.

Ko bo spet možno prespati na potepanju po Sloveniji in boste ob Soči, je zagotovo zanimiva izkušnja eko kamp Koren blizu Kobarida, tik ob reki in Napoleonovem mostu. V njem se boste dobro počutili tako tisti, ki prisegate na šotorjenje, kot ljubitelji avtodomov, na voljo imate tudi lesene eko brunarice in po novem "koronske bivake", ki so jih postavili lani, da se prilagodijo epidemiji. Zagotavljajo vam popolno osamo.

Tolminska korita, posneto iz Hudičevega mosta
Sašo Ćosić

Vila Fabiani in Lipica

V teh krajih je treba obiskati tudi Kanal in se sprehoditi čez znameniti 17 metrov visoki Kanalski most, znan po priljubljenih mednarodnih skokih v reko Sočo. Na poti je še slikoviti Štanjel z gradom in odlično vinoteko, v bližini pa vila Fabiani v Kobdilju. Pred slabim desetletjem sta posest s kamnitimi ruševinami nekdaj mogočne domačije družine Fabiani, v kateri se je rodil tudi Maks Fabiani, znani arhitekt, kupila Blanka in Andrej Malgaj in nastala je čudovita vila na Krasu. Naključje ali ne, tudi nova lastnica Blanka je arhitektka in je stavbi pod spomeniškim varstvom povrnila nekdanji blišč in sijaj. "Tu je blazna energija, ki se ji preprosto ne moreš upreti," pravi ob kamniti mizi pod najstarejšo murvo, ki šteje od 400 do 600 let. Drevo je simbol te domačije in je bilo navdih tudi za roman Renata Ferrarija z naslovom Murva Fabianijevih.

Izpred vile Fabiani v Štanjelu na Krasu
Tanja Milakovič

Če se boste kdaj napovedali pri njih (prosti ogledi niso mogoči), najprej preberite knjigo. Sicer pa si v vili Fabiani prav tako lahko privoščite oddih, ko bo to spet mogoče, sprejemajo tudi turistične bone. Iz Posočja še v Lipico, kjer potekajo zaključna obnovitvena dela hotela Maestoso. Prenovljeni hotel, ki je dobil povsem novo zunanjo in notranjo podobo ter prizidek, naj bi vrata odprl junija. V Kobilarni Lipica stavijo na zeleni turizem, ki bo pritegnil ljubitelje konjeništva, golfa, pohodništva in kolesarjenja po Krasu.

Prenovljeni hotel Maestoso v Lipici
Sašo Ćosić
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta