Pred poletno pripeko se je najbolje umakniti v hlad pohorskih gozdov. Katerikoli del tega štajersko-koroškega hribovja boste izbrali, boste uživali v spokojnem miru neokrnjene narave in se nadihali svežega zraka. Po pohodniških in gozdnih poteh se lahko podate peš ali s kolesom, obiščete številne naravne in kulturne znamenitosti in se okrepčate na kočah, turističnih kmetijah ali v hotelih.
Pohorje je alpski masiv, ki obsega okoli 840 km2 in s svojim kopastim zahodnim delom sega na območje Koroške. Značilno krajinsko podobo mu dajejo temni smrekovi gozdovi, ki pokrivajo več kot 70 odstotkov površine. Drevo in les sta imela v življenju Pohorcev vedno pomembno vlogo. Pravijo, da je bilo na Pohorju nekoč leseno vse - le šivanka je bila drenova. Pohorje s svojimi naravnimi in krajinskimi značilnostmi tvori svojstven alpski svet, kar dve petini ga spada v evropsko mrežo območij Natura 2000, katere glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove.
Poleg gozdov so za Pohorje značilne planje - travišča, ki se razprostirajo na planotah. Pohorske planje so rezultat prepleta naravnih danosti in človekovih dejavnosti v preteklosti. Nastale so pred stoletji, ko so pastirji na položnih slemenih izkrčili gozdove in jih spremenili v pašnike. Danes so vrstno bogata travišča pomemben življenjski prostor zavarovanih in ogroženih rastlinskih vrst, hkrati pa za rekreacijo in nabiralništvo privlačna pokrajina.
Skriti biseri južnega Pohorja
SKOMARJE
Skomarje je najvišje ležeča slovenska strnjena vas in rojstna vas pohorskega pesnika Jurija Vodovnika. V središču se nahaja Skomarska hiša, ki predstavlja tipičen primer tradicionalne pohorske arhitekture. Vredna ogleda je tudi 700 let stara cerkvica svetega Lamberta.
RAKOVEC
Vasica Rakovec je včasih predstavljala gospodarsko in izobraževalno središče južnopohorskega podeželja. Leži v majhni globeli na nadmorski višini preko 1000 metrov in je po zračni liniji od smučarskega središča Rogla oddaljena le streljaj. Obdajajo jo vzorno negovani gozdovi, odlikujejo pa izjemno ugoden položaj, klima in razpoloženjsko stanje, ki ga prepoznavajo in doživljajo tudi naključni obiskovalci in pohodniki. Po srečanju s to dolino povedo o izjemnem občutku umirjenosti, sprave in povezanosti z naravo in samim seboj.
BRINJEVA GORA
Poselitev Brinjeve gore je prehajala iz bronaste v železno dobo preko Keltov, Rimljanov, pa vse do staroslovenske naselbine, medtem ko se je v srednjem veku tod bohotil grad Freudenberg. Nedaleč od tod je vodila starodavna pot, po kateri sta sveta brata Ciril in Metod šla v Rim. Menihi iz bližnje Žičke kartuzije so imeli v Zrečah svoja posestva. Verjetno so tudi oni zaslužni za božjepotno cerkev na Brinjevi gori, saj so bili vneti Marijini častilci.
Okolica Ribnice na Pohorju
Malo gručasto naselje Ribnica na Pohorju leži na severnih obronkih Pohorja. Skozi Ribnico je v rimski dobi tekla cesta iz Slovenskih Konjic v Dravsko dolino. Danes je Ribnica idiličen klimatski turistični kraj z apartmajskim naseljem, smučišči in turističnimi kmetijami. V bližini najdemo kar nekaj zanimivosti: smučarski center Kope je poleti izhodišče številnih pohodniških in kolesarskih poti, med njimi je tudi tematska pohodna pot Kope preko Črnega vrha do Ribniške koče; Črni vrh, s 1543 metri nadmorske višine najvišji vrh Pohorja, s katerega se odpira razgled proti Koroški, na Veliko Kopo, Uršljo goro in Kamniško-Savinjske Alpe v ozadju. Lep razgled je ob sončnem vremenu tudi na velik del Štajerske; Ribniška koča je najvišje ležeča planinska postojanka na Pohorju. Leži na majhni planoti pod Malim Črnim vrhom v glavnem pohorskem grebenu na nadmorski višini 1505 metrov. Koča je stalno odprta. Poleti je dostopna z avtom po lokalni cesti iz Ribnice na Pohorju, označene pa so tudi pešpoti; Ribniško jezero je visoko šotno barje, ki se je razvilo pred 8000 leti. Zamočvirjene kotanje se napajajo samo z deževnico. Jezero leži pod Jezerskim vrhom, ki je s 1537 metri nadmorske višine med najvišjimi vrhovi Pohorja. Ljudje pripovedujejo, da v Ribniškem jezeru prebiva povodni mož Jezernik.
Oplotniški vintgar in graščina Oplotnica
Divje in neukrotljivo s Pohorja prihrumi Oplotnica, pa čeprav je le potok. Kadar narava da več vodovja, lahko postane tudi pravcata deroča reka. Počasi in vztrajno je potok Oplotnica v skalo klesal mogočno sotesko, ki je med staroselci že dolga leta poznana kot Oplotniški vintgar, skrit v z mahom pokriti gozd, v katerem je šumenje vode prijetna stalnica. Kadar pogrešate pristna doživetja, zavijte na vikend izlet v sotesko, skozi katero vodi tudi zanimiva in preprosta učna pot. Ob potoku pa lahko uživate še v Kneippovem aktivnem parku.
Majhen park v središču prav tako majhne Oplotnice, ob razigranem potoku Oplotniščica, preseneti pogled na zajeten in očitno bogat dvorec. Graščina Oplotnica se imenuje tudi Žički dvorec, saj so ga v častitljivi 600-letni zgodovini zgradili kartuzijani iz Žičke kartuzije. Od tam naj bi bila po prvi svetovni vojni prepeljana tudi baročna skulptura svetega Janeza Krstnika, ki krasi pročelje graščine. Del graščine je čudovita kapela, ki jo odlikujejo najlepše štukature na stropu v tem delu države.
Črno jezero
Črno jezero je prijetna izletniška točka, tri kilometre oddaljena od turistično rekreacijskega centra Trije kralji. Črno jezero je največje pohorsko jezero in leži med Osankarico in Velikim vrhom. To umetno zajezeno jezero sodi v skupino visokih barij, ki običajno nastanejo na nepropustnih glinah in peskih. Urediti ga je dal grof Attems leta 1840 za potrebe spravljanja lesa v dolino po znamenitih drčah. Črno barvo jezeru daje debela plast mulja (organskih odpadkov, ki so nastali kot posledica odlaganja odmrlih rastlin in smrekovih iglic). Kristalno čista voda v jezeru, šotna tla z redkimi rastlinami na nabrežju in prelepi smrekovi gozdovi v bližini kar vabijo na nedeljski izlet.
Bistriški vintgar
Pohorju dajejo posebnost številni potoki, ki so ustvarili prave soteske. Ena takšnih je Bistriški vintgar, ki ga je ustvaril potok Bistrica in je geomorfološki naravni spomenik. Bistrica izvira v Bojtini, na svoji poti pa ustvarja slikovito sotesko, ki je najbolj izrazita med Močnikom in Zgornjo Bistrico. Tu ustvarja številne brzice in slapove. Skozi sotesko (vintgar) vodi izredno zanimiva turistična in izobraževalna pot, privlačna zaradi svoje slikovitosti, raznovrstnih kamnin in nekaterih redkih rastlinskih vrst. Občudovali boste lahko lepote naravnega okolja in ostanke rimskega kamnoloma, ruševine starodavnih mlinov in ostanke Maroltove jelke, ki je bila najdebelejša jelka v tem delu Evrope. Na poti si lahko ogledate slap Šum.
Več izletniških ciljev na Pohorju najdete na https://www.vecer.com/prirocniki
