Tudi četrti dan Večerovega izleta s Turistično agencijo Sonček v turško Kapadokijo se je začel navsezgodaj, z džipi na posebna mesta, ki omogočajo najlepši zemeljski pogled na vzlet in polete toplozračnih balonov.
A to je bil šele začetek nadvse izjemnega dne, ki se je nadaljeval v mestecu Avanos, kjer smo si ogledali izdelovanje preprog. Ste vedeli, da je na enem centimetru svilenega tepiha kar sto vozlov in da za izdelavo metra svilenega tepiha potrebujejo kar leto dni? Tako ne preseneča, da posamezni kosi dosežejo tudi ceno do pol milijona evrov. Cenovno ugodnejši so seveda bombažni in volneni, še posebno, ker turška vlada v zadnjem času subvencionira nakupe in turiste oprosti plačila carine, plača pa tudi transport vse do vaših domačih vrat.
Tkanje preprog je sicer v Turčiji tradicionalna ženska obrt. Kot pojasni naš turški vodič Aykut sta preproge tkali tudi njegova babica in mama.
Po Avanosu smo se kasneje tudi sprehodili. Danes eno sodobnejših turških mest je znano predvsem po keramiki, a razgledov, kot je bližnja vasica Čavušin, ne nudi. Slikovita pokrajina nudi nešteto priložnosti za izjemne fotografije, vzpon na bližnje hribčke se zato še kako izplača, še posebno, ker vas praktično na vsakem koraku čaka osvežitev v podobi sveže stisnjenih pomaranč, katerih sezona je v Turčiji prav v teh dneh na vrhuncu.
Nedaleč proč je tudi tako imenovana dolina ljubezni. Zakaj je dobila takšno ime in zakaj imajo menda ženske tukaj neomejen čas obiska, presodite sami po fotografijah.
A se ustvarjanje spominov skozi fotografske objektive še kar ni končalo. Po krajši vožnji se ustavimo še na mestu, ki nudi izjemen pogled na vasico Ortahisar, kar v prevodu pomeni srednji grad. Vasica je nastala kot obrambna utrdba, podobno kot Učhisar, ki smo si ga ogledali včeraj in ki je viden tudi v ozadju.
Nekatere stvari v Kapadokiji so vidne na površju, spet druge pa pod zemljo. Kar dvesto podzemnih mest je na območju, nekatera segajo tudi do 60 metrov v globino, skupaj pa bi lahko sprejela kar 20 tisoč ljudi skupaj z živino. Uganili ste, tudi ta so bila namenjena obrambi, zgodovina tega območja je bila namreč precej krvava. Začetki podzemnih mest sicer segajo še v čas Hetitov, torej v 12. stoletje pr.n.št.
A naj bo zgodovine za danes dovolj, Večerovci se namreč odpravljamo na večerno turško zabavo, več o njej pa jutri, ko se ponovno vrnemo v Antalyo.