Denis Živčec
Aplavzi, nagrade, svečani govori ... Nič od tega ni prav zares v vašem slogu. Kako se kaj držite, zdaj ko je nagrada vaša?
"Mi godi, priznam. Gre za pokazatelj, da delam dobro in prav kot tudi vsa ekipa na šoli."
Tudi starejši, bolj izkušeni kolegi vam v kuhinji priznavajo svojevrstno genialnost. Kako se dojemate? Kot nekoga, ki je šele na začetku svoje poti ali že izdelan kuharski kader?
"V tem poklicu nikoli ne moremo biti zares izdelani. Kuhanje je zelo širok pojem, ki ga je težko opisati. Gre za ogromno količino znanja, ki ga je potrebno pridobiti z vseh koncev sveta. Vsaka celina, vsako mesto ima svoj kulinarični slog. Gre za učenje, ki traja vse življenje. Še zelo veliko se moram naučiti. Vsak dan se. Z vsakim novim krožnikom. Oceno mojega kuharskega znanja pa prepuščam tistim, ki so že jedli z mojih krožnikov."
Prav lahkega poklica si niste izbrali. Delo v kuhinji je telesno naporno in zahteva celega človeka. Si v življenju pogosto izbirate težje poti?
"Ko ti je nekaj pri srcu, je boljše izbrati težko pot, saj se na njej veliko naučiš in doživiš tudi kaj, česar na bližnjici ne bi. Od točke A do točke B je treba iti tako, kot se spodobi."
