Križanec skorajšnje velikosti sportagea je izdelan na izboljšani platformi K3, ki mu med drugim omogoča vgradnjo različnih pogonov in številnih naprednejših tehničnih rešitev. V primerjavi s prvo generacijo, ki je na ceste zapeljala leta 2016 in po treh letih doživela prenovo, so zdaj Kijini oblikovalci pošteno zavihali rokave ter mu ustvarili všečen in moderen zunanji videz. Nekaj oblikovnih potez so si mojstri oblikovanja sposodili od študije HabaNiro, ki so jo predstavili pred več kot tremi leti na salonu v New Yorku. Ne gre spregledati zelo sorodnega sprednjega LED-podpisa in barvno izstopajočega C-stebrička. V primeru črne barve je ta oranžen. Omeniti velja tudi, da se je niro dimenzijsko malenkostno okrepil. V dolžino za 65 mm (4,42 m), v širino za 25 mm (1,82 m), višina ostaja enaka, za dodatnih 20 mm pa so povečali razdaljo med sprednjo in zadnjo osjo (2,72 m).
Kia niro prihaja na slovenski trg v svoji drugi generaciji z različnimi stopnjami elektrifikacije
Potniška kabina je bila prav tako deležna popolne prenove. Voznikovo delovno okolje ima prepoznavno zasnovo dveh zaslonov združenih v eno komponento, tako eden služi kot prikaz vseh pomembnejših potovalnih podatkov, drugi pa je v vlogi osrednjega infozabavnega vmesnika. Nova je oblika volana, upravljanje klimatske naprave je ločeno od zaslona, klasično prestavno ročico je zamenjal vrtljiv gumb, novi in tanjši so tudi sedeži, s čimer so pridobili nekaj uporabnih milimetrov za kolena potnikov na zadnji klopi. Izpostavimo še, da je vzglavnik sedežev oblikovan na način, da nanj lahko z druge strani obesimo jakno ali vrečko z nakupom. Od pogonskega sklopa je odvisna velikost prtljažnika. Pri priključnem hibridu je prostornina najmanjša, le 348 litrov, 451 litrov ponuja klasični hibrid, še 24 litrov več pa jih ima električno gnani niro. Slednjemu so pod sprednjim pokrovom uredili še dodaten 20-litrski odlagalni prostor z največjo dovoljeno težo deset kilogramov.
Kot že omenjeno, so kupcem na voljo trije tipi pogona. Niro z oznako HEV ima vgrajen 1,6-litrski bencinski motor GDI in elektromotor z 1,32-kWh baterijo, ki razvija 103 kW sistemske moči, in je opremljen s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom DCT, različica PHEV ima v osnovi enako pogonsko sestavo, le da je elektromotor zmogljivejši, kapaciteta baterije pa primerno višja (11,1 kWh). Skupna sistemska moč v tem primeru znaša 135 kilovatov, doseg na papirju pa 65 kilometrov. Pri modelu Niro EV je med sprednjo in zadnjo osjo vgrajena baterija s kapaciteto 64,8 kWh, električni motor razvije največ 150 kilovatov moči, s polno baterijo pa ta po protokolu WLPT prevozi do 460 kilometrov. Navedimo še, da ima vgrajen enajstkilovatni polnilnik za potrebe polnjenja z izmeničnim tokom, podobno kot pri sestrskem hyundaiju pa zmore napajati tudi zunanje električne naprave (do 3 kW). Vsi modeli so na željo kupca opremljeni tudi z vlečno kljuko, a bo vlečna zmogljivost glede na pogon spremenjena. Oba hibrida zmoreta vleči 1300 kilogramov težko prikolico z zavorami, električni niro pa ima omejitev pri 750 kilogramih.
Kot pravijo pri slovenskem distributerju, največje zanimanje vlada za električno različico. Vstopna verzija stane 42.799 evrov, brez vključene subvencije, nekaj več kot 30 tisočakov je treba odšteti za klasični hibrid, z začetno ceno 44 tisočakov pa se med najdražje uvršča priključni hibrid.
