Nekdanji plemiški dvorci danes doživljajo najrazličnejše usode. Ponekod so v njih hoteli ali reprezentančni prostori, drugod muzeji, izobraževalne ustanove ali raziskovalna središča, nekateri še vedno opravljajo svojo osnovno vlogo bivališča, najdejo pa se tudi taki, ki žalostno propadajo ali so od njih ostale samo še ruševine. Slovenski novinarji smo lahko na študijski turi po vzhodni Hrvaški spoznali nekaj primerov, kako so za tovrstno dediščino poskrbeli v sosednji državi.
Luksuzne sobe in lokalna ponudba
V Suhopolju nedaleč od Virovitice so pred leti obnovili nekdanji dvorec plemiške družine Janković, ki je imela posestvo v lasti od konca 18. stoletja do leta 1931. Po drugi svetovni vojni so v zgradbi zapovrstjo delovali sirotišnica, osnovna šola in vrtec, uporabljali so jo tudi za stanovanjske prostore. Leta 2012 je skoraj že propadli dvorec kupila Virovitiško-podravska županija in pridobila sredstva za obnovo iz Evropske unije. V ogromnem kvadratastem kompleksu z notranjim atrijem so danes raznovrstne vsebine. Del v pritličju je namenjen interaktivni multimedijski predstavitvi zgodovine dvorca in družine Janković, ki je pustila pečat v vsej občini Suhopolje. V pritličju je tudi večja zajtrkovalnica, kajti v nadstropju in v manjšem traktu so luksuzno urejene sobe, pa tudi konferenčni center za poslovne dogodke in 5D-kino. Urejajo tudi velnes in degustacijski prostor, saj menijo, da bodo z dodatnimi vsebinami obogatili turistično ponudbo občine Suhopolje in Virovitiško-podravske županije. V gastronomski ponudbi so v dvorcu v ospredju domače jedi po načelu "z njive na mizo", saj sodelujejo z lokalnimi proizvajalci, njihove izdelke pa je mogoče kupiti tudi v hotelski prodajalni spominkov. Dvorec obdaja 7 hektarjev velik park, ki je v preteklosti že zarasel v gozd in so ga pred nekaj leti obnovili.
Središče za varovanje in predstavitev narave
Drug zgled učinkovitega upravljanja kulturne dediščine je središče za obiskovalce Dravska priča (Dravska zgodba) v Noskovcih, slabih 30 kilometrov od Suhopolja in le 250 metrov oddaljeno od reke Drave, ki tukaj v številnih meandrih tvori mejo z Madžarsko. Nekdanji letni dvorec grofov Drašković, zgrajen v začetku 19. stoletja, je bil pred desetimi leti še precej uničen, park okoli njega pa zapuščen. S sredstvi iz evropskih projektov so dvorec in park popolnoma obnovili in v njem uredili hostel, v katerem lahko prenočujejo najrazličnejši gostje: učenci v šoli v naravi, dijaki na raziskovalnih taborih, študentje na terenskih vajah, taborniki ali aktivni turisti, ki si želijo raziskovati okolico. Osnovna dejavnost središča za obiskovalce Dravska zgodba je namreč varovanje narave in njena predstavitev, zato je vse v središču in okoli njega podrejeno tej dejavnosti. Posamezni prostori – recepcija, skupna kuhinja, dnevni prostor, dvorane, spalnice – so urejeni tako, da prikazujejo katero od značilnosti lokalnih rastlinskih in živalskih vrst. V centru je tudi laboratorij, v zimskem vrtu na strehi pa so uredili "jaslice" za želve, ki se izležejo pri njih. V parku imajo namreč zatočišča za poškodovane želve, štorklje in ptice ujede, ki so tako trajno poškodovane, da ne bi preživele vrnitve v svoje naravno okolje.
Park okoli dvorca je bil leta 1969 zavarovan kot spomenik parkovne arhitekture. V njem raste 27 vrst dreves in grmovja, ki niso značilne za ta del Hrvaške. Izobraževalno ponudbo dopolnjujeta zelenjavni vrt in zeliščni vrt, prilagojena tudi slepim in slabovidnim. Kot javna ustanova pa se v Dravski zgodbi ukvarjajo tudi s trajnostnim aktivnim turizmom, za izposojo ponujajo kolesa in kanuje štirisede, organizirajo tudi plovbo po Dravi, ki na tem območju ni regulirana in teče skozi naravni biosferni rezervat.
Muzej in spominska soba
Povsem na vzhodu Hrvaške, v Vukovarju, najdemo baročno-klasicistični dvorec Eltz, v katerem od leta 1968 deluje vukovarski Mestni muzej. V nasprotju s prej opisanima je dvorec Eltz pripadal istoimenski nemški plemiški rodbini, ki je posest v Vukovarju kupila od Habsburžanov v 18. stoletju. Dvorec so gradili med letoma 1738 in 1756, pozneje so ga večkrat prezidali, končni videz pa je dobil v začetku 20. stoletja. V hrvaški osamosvojitveni vojni je bil dvorec popolnoma porušen, muzej pa je našel zatočišče v Zagrebu. S sredstvi hrvaške vlade in Razvojne banke Sveta Evrope so ga obnovili med letoma 2008 in 2011 in vanj vrnili muzejsko postavitev.
Čeprav je rodbina Eltz ob umiku iz Jugoslavije leta 1945 s seboj odpeljala vse svoje premoženje, je danes en prostor posvečen njihovi zgodovini. V denacionalizaciji so namreč dobili dvorec vrnjen, vendar so ga podarili mestu z zahtevo, da v njem ostane muzej. Poleg temeljitega pregleda dogajanja na tem območju od zadnje ledene dobe do sodobnosti je v muzeju tudi spominska soba, posvečena hrvaški osamosvojitveni vojni. Po tleh razmetani ostanki osebnih predmetov, cestnih tabel, orožja in streliva, nad katerimi se vrtijo videoposnetki Vukovarja pred letom 1991, razdejanega v vojni in današnjega obnovljenega, naredijo na obiskovalca izjemen vtis.
Upravne zgradbe in gostinski lokali
Lepo obnovljeno je tudi srednjeveško mestno jedro Osijeka, imenovano Tvrđa. Mesto v bližini izliva Drave v Donavo je imelo od nekdaj pomembno geostrateško funkcijo, zlasti, ko je tukaj tekla meja med avstrijskim in otomanskim cesarstvom. Zaradi dobre strateške lege je imel pomembno vojaško funkcijo, zato ga je obdajalo močno utrjeno obzidje. Danes so od obzidja ostala le še tako imenovana Vodna vrata na nabrežju Drave. V Tvrđi so danes v večini stavb gostinski lokali ali organi državne uprave, urad župana, mestni svet, muzeji, šole. Nekaj je tudi socialnih stanovanj, za katera lastniki ne morejo skrbeti. "Letos so končali obnovo vse infrastrukture ter polovice pročelij zgradb, zanje so uporabili izvorno opeko klinker. Preostale bodo na vrsti prihodnje leto," je povedal lokalni turistični vodnik Igor Najdet.