Sanja Verovnik
Lahko ste še tako prepričani, da se vam na težko pričakovanem dopustu ne more zgoditi nič slabega, a dejstvo je, da nesreča nikoli ne počiva. Zato se na oddih vedno odpravite dobro pripravljeni. Nujna potovalna lekarna, kakovostna sončna očala ter vsa potrebna sredstva za sončenje in po njem naj se znajdejo na vrhu seznama celotne potrebne prtljage. Očala, pokrivala in zaščita s sredstvi za sončenje pa naj vas spremljajo tudi na sprehodu po mestnih ulicah, ob poležavanju na plaži ali namakanju v bazenu, morju ali jezeru.
Soncu se izogibajte od 10. do 16. ure
Nevarno UV-sevanje na nas ne preži samo na oddihu, ko se ponavadi sprostimo in tako pozabimo na vse, kar ogroža naše zdravje, ampak tudi na domačem vrtu, ob brezskrbnem posedanju v lokalu, celo med vožnjo z avtomobilom, ko sonce pripeka skozi vetrobransko steklo. A tega se ponavadi ne zavedamo, kar potrdi tudi Anja Matušin. Tudi sama se je nevarnosti sončnih žarkov zavedela šele, ko je zbolela za kožnim melanomom. Danes na vse skupaj gleda drugače, predvsem pa se dobro zaveda pomembnosti preventive in tudi druge opozarja na nevarnosti sonca. A hkrati v pogovoru z ljudmi ugotavlja, da je tovrstno zavedanje med nami zelo nizko, čemur pritrjuje tudi prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. "Ozaveščenost večine Slovencev o dejavnikih tveganja za nastanek kožnega raka je pomanjkljiva, predvsem pa je slabša, kot je bila med letoma 2011 in 2019. UV-sevanje je leta 2011 kot tvegano prepoznalo 88,3 odstotka v anketi vprašanih Slovencev, leta 2019 samo 65,3 odstotka."
Tudi podatki Mednarodne agencije za raziskovanje raka potrjujejo, da Slovenci ne jemljemo dovolj resno nevarnosti izpostavljanja soncu. Po njih se namreč naša država uvršča med države, kjer je delež kožnega melanoma, povezanega z UV-sevanjem, okoli 90-odstoten. Glede na pojavnost kožnega melanoma je Slovenija na osmem mestu med državami Evropske unije. Letno v Sloveniji za to boleznijo zboli okoli 3000 ljudi, z invazivno obliko kožnega melanoma pa skoraj 700.
Sončenje je po besedah doc. dr. Barbare Perić z Onkološkega inštituta še posebno tvegano za otroke: "Velika izpostavljenost soncu pri otroku do desetega leta starosti skoraj podvoji tveganje za kožnega raka kasneje v življenju!" Zato je nujno potrebna preventiva, predvsem pa odgovorno obnašanje. "Najbolj smo zaščiteni, če se varno izpostavljamo UV-sevanju," je nedvoumna Tanja Planinšek Ručigaj. Soncu se je treba izogibati od 10. do 16. ure, priporočljivo je spremljati UV-indeks, predvsem pa se obvezno zaščititi z oblačili, pokrivali, sončnimi očali ter na kožo redno nanašati sredstva za zaščito pred soncem. Ta naj imajo zaščitni faktor 50, nikakor pa ne manj kot 30, še izpostavi Ručigajeva, ki svetuje, da zaščito na vsaki dve uri na najbolj izpostavljenih delih kože obnavljamo. Prav tako bodimo pozorni na spremembe na koži. Planinšek Ručigajeva namreč opozarja, da je eden od preventivnih ukrepov za zgodnje odkrivanje kožnih sprememb redno samopregledovanje kožnih znamenj. To je zlasti pomembno pri vseh tistih z večjim tveganjem za kožni melanom, to pa so svetlolasi, pegasti in rdečelasi posamezniki. Tem svetuje tudi redne dermatološke preglede kože.
Varno na sonce tudi v šolah
Program Varno s soncem, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Združenjem slovenskih dermatovenerologov in Društvom za boj proti raku Celje, je usmerjen k seznanjanju predšolskih otrok in šolarjev s škodljivimi posledicami delovanja sončnih žarkov in ukrepi proti njim. Število vključenih vrtcev in šol skozi leta vztrajno narašča, do zdaj je v programu sodelovalo skoraj 800.000 otrok. Kot pojasnjuje vodja programa prim. mag. Simona Uršič, je vizija programa, da bi ga izvajali v vseh vrtcih in osnovnih šolah ter da bi izvajanje zaščite pred UV-sevanjem usvojili in v vsakodnevno življenje prenesli vsi udeleženci. Program se letos pilotno širi tudi v srednje šole. Raziskava o odnosu srednješolcev do zagorelosti, sončenja in uporabe solarijev, ki jo je NIJZ opravil v šolskem letu 2022/23, je namreč pokazala, da so dijaki slabo seznanjeni z možnimi škodljivimi učinki UV-sevanja na zdravje in se jih pred soncem zaščiti le majhen delež.
Kožni rak se pojavi tudi na vekah
UV-sevanje povzroča tudi akutne in kronične okvare oči, med prve spada snežna slepota, med slednje pa prezgodnji nastanek sive mrene, degenerativne spremembe na roženici ter veznici in - kar je najbolj pomembno - kar pet do deset odstotkov primerov kožnih rakov se pojavi na vekah. Ukrepe, ki jih je treba dodatno upoštevati pri izpostavljenosti soncu, če želimo ustrezno zaščititi tudi oči, izpostavlja oftalmologinja Ana Gornik z Očesne klinike UKC Ljubljana: "UV-indeks je za oko zavajajoč, saj se tudi brez neposrednih sončnih žarkov UV-sevanje odbija od površin, to pa vpliva na večjo izpostavljenost oči. Zato se je treba zaščititi s pokrivali in s sončnimi očali, izjema so le otroci do desetega leta starosti, za katere je uporaba sončnih očal priporočljiva le v ekstremnih svetlobnih razmerah, denimo na visoki nadmorski višini in ob vodi." Očala morajo imeti seveda ustrezna in kakovostna stekla, zato jih kupujemo zgolj pri optikih, ki nam bodo znali svetovati, kakšna izbrati.
Delo na vročem soncu vodi do dehidracije
Na zaščito pred soncem ne smemo pozabiti niti v delovnem okolju, kjer se delo pretežno odvija na prostem tudi v poletnih mesecih. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana prof. dr. Metoda Dodič Fikfak opozarja, da mora delodajalec poskrbeti za ustrezno organizacijo dela in opremo delovišča, zagotoviti pa mora tudi zaščitna oblačila in opremo ter izobraževati delavce na področju varnega dela na soncu. Po njenih besedah lahko delodajalci izvajajo ukrepe, kot so zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih nalog zgodaj zjutraj, omogočanje dela v senci ter uvedba več pogostejših odmorov v senci z zagotovljeno svežo vodo. "Zaradi dolgotrajnega dela na soncu pri visokih temperaturah namreč lahko pride do dehidracije, zmanjša se delovna zmožnost, pade koncentracija pri delu, povečata se utrujenost in izčrpanost, začnejo se pojavljati napake, to pa vodi v nezgode pri delu," še dodaja sogovornica.
A gotovo vas zanima, kdaj pa ima sonce zdravilne učinke, o katerih pogosto govorijo strokovnjaki. Stališče Svetovne zdravstvene organizacije je, da so majhne količine UV-sevanja koristne za zdravje in imajo bistveno vlogo pri nastajanju vitamina D. Vendar za vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že od 5 do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že razkritih delih telesa, kot so obraz, dlani, roke, od dva- do trikrat tedensko.
Kaj vse sodi v potovalno lekarno in kaj ne?
Čeravno je večina zdravnikov mnenja, da je ob driski in alergijah, ki se pojavijo na dopustu v kakšni drugi državi, še zlasti, če se ta nahaja na kakšnem drugem kontinentu, najbolj priporočljivo zdravila poiskati kar v tamkajšnji lekarni, se na pot vendarle odpravite s tistim najnujnejšim, kar bo takoj pri roki. Sem sodijo povoj, obliži, probiotiki, protibolečinska sredstva in kreme, tudi dezinfekcijske, protivnetne in hladilne. Vsekakor ne pozabite na vsa zdravila, ki vam jih predpiše zdravnik in ki jih potrebujete za otroka.
