Nadzor

Da je kvaliteten nadzor poslovanja v gospodarskih družbah pomemben, kaže zadnji primer ajdovskega visokotehnološkega podjetja Bia Separations. Slednje je lansko jesen za 360 milijonov evrov kupil nemški Sartorius, državni SDH pa je le dobra dva meseca prej po bistveno nižji ceni prodal svoj 49-odstotni delež v družbi tveganega kapitala Meta Ingenium, ki je bila nekaj več kot desetodstotna lastnica Bie Separations. Tako je državi namesto 18 milijonov evrov v blagajno kapnilo le tri milijone evrov, razliko pa bodo stežka izterjali, pri čemer odstopi nadzornikov in nekdanjih članov uprave ne bodo pomagali, odškodninske tožbe zoper njih pa najbrž tudi ne bi prinesle uspeha. Med drugimi je iz uprave SDH in kot nadzornik Telekoma Slovenije moral oditi Boštjan Koler, a bo naslednje štiri mesece projektno sodeloval s prav tako državnim Darsom, zato se lahko vprašamo, ali je zaradi slabo izvedenega posla pri Bii Separations, ko so v SDH vedeli za prodajo ajdovske biotehnološke družbe, saj so jih med drugimi na to opozarjali tam zaposleni, Koler bil kaznovan ali celo nagrajen.

Opisani primer kaže, kako pomembno je lastništvo v določenem podjetju, in še posebej nadziranje poslovanja. Če gre za državno lastništvo, je odgovornost še večja, namreč odgovornost do davkoplačevalskega denarja. V Sloveniji, tako kot marsikje v tujini, nimamo poklicnih nadzornikov. Nadzorniško delo praviloma ob rednih zaposlitvah opravljajo posamezniki, ki jih v nadzorne svete imenujejo lastniki, tudi država oziroma politika, vtis je, da tako tudi nagrajuje sebi zveste. Prav zaradi nepoklicnosti in pomanjkanja časa za učinkovito nadzorništvo je že leta 2005 bila sprejeta zakonodaja, da je lahko posameznik nadzornik v največ treh gospodarskih družbah in ne več v petih, kakor je bilo prej, in večina jih je res le v enem ali dveh nadzornih svetih.

Pred dobrim desetletjem pa se je uveljavila praksa, da se za opravljanje nadzorniškega dela prejme letni znesek in k temu prištejejo sejnine, potni stroški in druge bonitete, ki pritičejo nadzornikom. Tako je pretežni del nadzorniških prejemkov t. i. funkcijski pavšal. Seveda so ta plačila zelo različna, zato nadzorniki lahko za celo leto prejmejo le nekaj sto evrov bruto, imamo pa primere, zlasti v slovenskih bankah s tujim lastništvom, kjer so zneski na posameznega nadzornika tudi sto tisoč evrov bruto in več. A, kot pravi eden bolj izkušenih slovenskih nadzornikov, ni vsako nadzorništvo enako, kajti ponekod za opravljanje funkcije porabi ogromno časa, sploh če nadzornemu svetu predseduje, drugje pa so v družbi stvari tako dobro urejene in poslovanje poteka brez težav, da je biti nadzornik povsem nestresno. Višina plačila sicer ne odraža kvalitete nadzorništva, o čemer priča aktualni primer Bie Separations pa veliko drugih, ko so bila zaradi zgrešenih naložb oškodovana premoženja podjetij, največkrat prav tistih s prevladujočim državnim lastništvom.