Denis Živčec
Nuša Derenda
„Včasih. Tudi možu sem kdaj rekla, da bi ga najraje zadavila. On je deloholik in zdrži velike napore, minuli vikend je postavil ozvočenje na kar šestih dogodkih in spal dve uri na noč. Ni romantik. Kar mi kdaj manjka. A sem tudi ognjena in rada imam takšen moški karakter,“
„Nikoli nisem rekla, da je vedno vse samo z rožicami postlano. Nekje na sedem let pridejo težavna obdobja, prelomnice, nekateri jim pravijo krize. A to je priložnost, da se partnerja pogovorita o svoji nadaljnji skupni poti. Ko se enkrat razdvojita, tako poslovno kot intimno, je težko nazaj. Če želiš samega sebe izpolnjevati, moraš izbrati primerno pot. Nezadovoljstvo vodi v žalost in bolezen. Velikokrat se nisva pogovarjala, ker je bilo vse samoumevno. V nekem obdobju sem bila tudi zelo utrujena. Od vsega. Veliko ljudi naju je želelo v svoji družbi, ker sva zabavna. Saj to imam rada, a bilo je preveč. Želim si biti z izbranimi prijatelji, ki od mene ne zahtevajo nič drugega kot to, da se pogovarjamo. Okoli štiridesetega sem si želela nekaj časa zase in rekla možu, naj poskrbi, da bom imela ceno, kot si jo zaslužim, ne pa, da bom pela na vsaki pasji procesiji. V zakonu, zvezi se splača potruditi, sploh če si skupaj deset, dvajset let in so stvari rešljive. Vedno sva našla razlog, skupno točko, da sva nadaljevala,“
Da bom morala dati sebe na prvo mesto, sem spoznala v času koncerta ob desetletnici mojega nastopa na Evroviziji. Toliko vsega se je v meni nakopičilo. Sinova sta postaja najstnika, koncert je bil zelo naporen, morala sem peti še ves december, pa za novo leto in sem zbolela. Pregorela. Ko si dam čas, po novem letu običajno zbolim. Prvič se je zgodilo, da mi ni bilo do petja Energy. Pa so me poklicali na prireditev Osebnost leta. Na nastop sem šla bolna in neopeta, Energy pa je zahteven komad, preveč sem stiskala glasilke, in je zaškripalo. Dve do tri leta sem okrevala, ker so mi otekle glasilke. Takrat bi potrebovala vsaj mesec oddiha nekje daleč stran. Seveda, če bi moj mož to začutil in rekel: ljubica, greva za en mesec na Tajsko. Pa ni. Ker Nuša je stroj in zmore vse. Leto 2012 je bilo zame najbolj kritično glede tega, kaj si sploh še želim in kaj zmorem. Začela sem dvomiti o sebi, o svojem glasu. Morda je to bilo tudi zaradi hormonov. Nekaj nastopov v živo je pokazalo, kakšno je stanje. Celo zmagala sem na Melodijah morja in sonca tisto leto, a vem, da skladbe nisem odpela optimalno. Morala sem se pobrati,“
Celotni članek je bil objavljen v junijski izdaji revije Obrazi.
