Okupacija Bleda? "Problem so domačini, ne turisti"

Da je turistična sezona v slovenskem turističnem biseru Bledu na vrhuncu, se je v soboto, ko je dan sicer že močno dišal po jeseni, okrog blejske jezerske sklede, kakor jo poimenujejo domačini, trlo turistov. Predvsem tujih, tokrat so prevladovali turisti azijskega porekla, veliko pa je bilo tudi enodnevnih gostov iz Slovenije, ki so iskali kopalne užitke ob urejenih in tudi neurejenih kopališčih ob jezeru. Bled v letošnjem avgustu poka po šivih.

Kriza in mladi z nahrbtniki

"Srečujemo se z res neverjetnim porastom in roko na srce smo temu komaj kos," je prejšnji teden povedal vršilec dolžnosti direktorja Turizma Bled Matjaž Berčon, ki je javnost razburil z apelom, naj slovenski dnevni obiskovalci Bleda prestavijo obisk na jesen, zimo ali pomlad, ko ni takšne gneče. Dan kasneje se je Berčon po burnih reakcijah javnosti posul s pepelom in zatrdil, da nikakor ni želel povedati, da so slovenski gostje nezaželeni, temveč jih je želel zgolj opozoriti na gnečo. Večina domačinov, Blejcev, kot smo razbrali iz pogovorov, se z izjavo šefa blejskega turizma ne strinja, skoraj nihče pa, kljub obče veljavnemu mnenju, da je bila nespametna, se ne želi izpostaviti z imenom.
Sprehod po turističnem Bledu začnemo ob Višji turistični šoli, kjer učijo doktrino, da je prihodnost turizma v kvalitetni turistični storitvi, česar pa se blejski turistični delavci, kot bomo videli v nadaljevanju, ne držijo v praksi. Delno tudi zato, ker se je struktura gostov po gospodarski krizi na Bledu spremenila. Prizor ob avtobusnem postajališču, kjer so na avtobus v Ljubljano drli predvsem mlajši turisti z nahrbtniki, jasno priča, da je gospodarska kriza vplivala na blejski turizem na način, da se je ponudba nastanitev prilagajala manj zahtevnim mlajšim gostom. V zadnjih letih je Bled pridobil okoli 1500 postelj, predvsem v hostlih, zasebnih sobah in nastanitvah prek vse bolj priljubljene storitve delitvene ekonomije Airbnb.
Na Bledu je torej poleg osem tisoč stalnih prebivalcev hkrati še vsaj sedem tisoč začasnih, skupaj torej 15 tisoč. K temu je treba dodati še dnevne goste, ki jih nihče ne beleži. Omeniti še velja, da dnevni gostje ne prihajajo samo iz Slovenije, ampak jih z avtobusi vozijo tudi iz Italije in Avstrije. Najbolj skoncentrirana je gneča na blejskem gradu. Lani ga je obiskalo 440 tisoč obiskovalcev, letos se bo številka pomaknila že proti pol milijona. Zgodi se celo, tako kot prejšnji teden, da se je po ozki cesti na grad prebijalo več kot 150 avtobusov na dan.

Ni trajnostnega turizma

"Ne bom komentirala," nam je z nekaj nelagodja na vprašanje, ali je na Bledu preveč turistov, odgovorila Jana Špec, predsednica Turističnega društva Bled, ki je prepričana, da je bila Berčonova izjava vzeta iz konteksta. Direktor je želel po njenem mnenju le povedati, da blejska infrastruktura ne more prenesti takšnega števila gostov, da bi vsi lahko dobili kvalitetno storitev. "Vsem gostom bi radi nudili kvalitetno storitev, ne glede na to, ali so domači ali tuji turisti - in ne glede na debelino njihove denarnice," je zatrjevala dolgoletna blejska turistična delavka, ki je poskušala pomiriti tudi slovensko javnost: "Slovenci so na Bledu vedno dobrodošli. Veste, Blejci smo zelo zavedni Slovenci."

Ker gredo samo do Lesc

Jani Klemenčič, nosilec prve slovenske olimpijske kolajne v veslanju in blejski gostinski delavec, ki ga srečamo na blejski promenadi, je bil najbolj oster in neposreden blejski sogovornik. "Vsak, ki je kdaj hodil po svetu, se je lahko prepričal, da na Bledu ni preveč turistov. Preveč jih je le za tiste Blejce, ki gredo najdlje do Lesc ali Radovljice," je bil Klemenčič kritičen do (turistične) mentalitete, ki vlada na Bledu. Nekoliko razburjen nam je povedal, da je za domačine vedno vse slabo, nikoli ni nič dobro, da je tako pač v karakterju lokalnih prebivalcev. Prav tako ga moti, da domačini na veliko razglabljajo, kako bi bilo treba stvari urediti, ko pa je dejansko treba pljuniti v roke, pa jih ni na spregled. Njemu se celo dogaja, da mora v sezoni zapreti pol restavracije, ker ne dobi delavcev. Mladi domačini, očitno jim gre preveč dobro, niso zainteresirani za delo v gostinstvu. "Problem je v domačinih, ne v turistih, ki hodijo na Bled," je jasen Klemenčič.
"Predvsem je preveč avtomobilov. Da prihajajo turisti, je že fajn," nam pove Miha Žvan, izdelovalec spominkov in lokalni okoljski aktivist. Že več let si aktivno prizadeva, da bi se promet končno preusmeril mimo jezerske sklede. Sicer pa nam potoži, da je struktura gostov, ki prihajajo na Bled junija in julija, precej drugačna kot tista v avgustu: "Takrat na Bledu prevladujejo predvsem agencijski gostje, ki jih v relativno poceni aranžmajih pripeljejo agencije. Od njih mi nimamo veliko."