V Kvarnerskem zalivu turistične sezone še ni konec: Na kolesu je najlepše jeseni

Crikvenica je eden tistih krajev na hrvaški obali, ki jih vsi "poznamo", čeprav jih morda nikoli ali že zelo dolgo nismo obiskali. Letovišče z več kot stoletno tradicijo turizma je pač slovelo po vsej nekdanji Jugoslaviji, številna podjetja, tudi iz Slovenije, so imela tam počitniške domove za delavce, ki so o svojih dopustniških užitkih radi pripovedovali sorodnikom in prijateljem. Sindikalnih domov ni več videti, ob celotni rivieri, ki jo poleg Crikvenice sestavljajo še naselja Jadranovo, Dramalj in Selce, se bohotijo hoteli in nepregledno število zasebnih apartmajskih hiš. Ob vsej obali so urejene plaže, med njimi tudi prva in ena najlepše urejenih plaž za pse na Jadranu. Poleti je torej razlogov za obisk Crikvenice, ki leži le 30 kilometrov od Reke, več kot dovolj, tudi če vas ne zanima nič drugega kot vodne aktivnosti ter dobra hrana in pijača.

Športne dejavnosti na prostem vse leto

Vendar crikveniški turistični delavci zagotavljajo, da je pri njih veliko dogajanja tako rekoč vse leto, razen morda novembra in zgodaj pomladi. Predvsem ponujajo veliko možnosti za športne dejavnosti na prostem, kar so želeli predstaviti tudi potencialnim gostom iz Slovenije. Na zadnjo vročo avgustovsko nedeljo se je zato peščica slovenskih novinarjev, ki pri svojem delu med drugim pokrivamo tudi turistične teme, zbrala na Trgu Stjepana Radića ob glavnem mestnem pristanišču. Izposojevalnica koles Elbike v lasti Aleksandre Domijan nas je opremila z električnimi kolesi, čeladami, vodo, nato pa nas je licencirani vodnik Dragan Malnar popeljal na krajšo spoznavno turo po obali in zaledju. Edini med nami brez električnega pogona.

S kolesom tudi na Krk

"Po kolesarskih turah je izjemno veliko povpraševanje, vse poletje imam izposojenih večino koles, navadnih in električnih, najemajo pa me tudi za vodenje tur," je povedala Aleksandra Domijan, medtem ko nam je nastavljala višino sedežev, opominjala, naj ne pozabimo čelad, in razdeljevala vodo. Največ kolesarskih turistov prihaja iz Nemčije, Slovenije, v zadnjih letih tudi Češke in Madžarske. Mnogo jih pripelje svoja kolesa s seboj, sicer pa je v Crikvenici kar nekaj možnosti izposoje, tudi v hotelih. Skupno je po rivieri in celotnem zaledju urejenih čez 300 kilometrov označenih kolesarskih poti, deloma po ravnini, številne pa vodijo tudi na vrhove, ki ločijo obalni del od doline ​Vinodol ​v zaledju. Na vrhovih so urejene razgledne točke, s katerih seže pogled po vsem Kvarnerskem zalivu in na drugo stran po nepreglednih gozdovih Gorskega kotarja. Kolo pa lahko vzamete tudi s seboj na ladjo in nadaljujete vožnjo po otoku Krku.

Najprimernejše temperature pomladi in jeseni

Šest krožnih poti je opisanih tudi na spletni strani crikveniškega turističnega združenja in vrisanih na zemljevidu, ki so ga izdali v papirni obliki oziroma je dostopen na spletu ter kot GPS-vodič. Mi smo zaupali Draganu Malnarju in se za njim podali najprej po obalni cesti skozi Dramalj do polotoka Kačjak, z vrha katerega je Krk kot na dlani. Vrnili smo se skozi stranske ulice Crikvenice in se nato podali v notranjost, ob izsušeni strugi rečice Dubračina in po deloma makadamskih poteh do Tribaljskega jezera. Pod peklenskim opoldanskim avgustovskim soncem so bila kmalu izsušena tudi usta, zato smo se po skoraj treh urah vožnje že začeli ozirati za senco in hladno pijačo. In se pridušali, da gremo naslednjič po Kvarnerju kolesarit marca, aprila ali oktobra, ko so temperature za to, če seveda ne dežuje, najprimernejše. S kolesom so zlahka dostopne tudi kulturno-zgodovinske znamenitosti, kakršna je na primer staro mestece Kotor, katerega stanovalci so se preselili v Crikvenico, pa trdnjave Bribir, Drivenik in druge, ki so pripadale knezom Frankopanskim.

Plezalci danes zavarovani, nekoč pa s koši na ramenih

Poleg kolesarjenja je ta kotiček Kvarnerskega zaliva zelo primeren tudi za pohodništvo, saj lahko izberemo povsem nezahtevne sprehajalne poti ob morju in se nadihamo morskih aerosolov, ki že stoletja veljajo za zdravilni dejavnik, ali pa se podamo na vrhove že prej omenjenega hribovja pred Vinodolom. Večina poti vodi skozi gozdove, ob poljih, po pečinah in grebenih. Tudi planinske steze so vrisane na tiskanem zemljevidu in dostopne kot GPS-vodič. Tako se lahko na turo podaste sami, če se želite počutiti bolj varne, pa je mogoče najeti tudi vodnika, pravi naslov za to je Planinsko društvo Strilež. Bolj izkušenim planincem in alpinistom pa v Crikvenici ponujajo tudi možnost plezanja na dveh urejenih plezališčih, Klamaruša in Antovo. Čeprav so strme stene na videz namenjene samo kozam – in zavarovanim športnim plezalcem – so domačini po njih v preteklih stoletjih prenašali grozdje, fige in češnje iz doline Vinodol v zameno za žito, krompir in fižol. Prisojne stene so za plezanje primerne samo v hladnejšem delu leta, za vse podatke se je najbolje obrniti na domačine.

Spodbujajo celoletni turizem

Na crikveniški rivieri obiskovalcem ponujajo še vrsto drugih športnih dejavnosti, adrenalinskim navdušencem jadralno padalstvo in plezanje v pustolovskem parku, za bolj umirjene sta na voljo športni ribolov in jahanje, morje omogoča plavanje, potapljanje in jadranje. "Večino teh dejavnosti lahko izvajamo vse leto, zato tudi spodbujamo upravljavce turističnih namestitev, posebno večjih hotelov, naj imajo svoje kapacitete odprte čim dlje časa," je povedala Gordana Jelenović iz Turistične skupnosti mesta Crikvenica. Ker se zavedajo, da so prostorske možnosti za širitev zapolnjene, se v zadnjem desetletju zelo trudijo izboljšati kakovost svoje turistične ponudbe, kar bi pritegnilo tudi zahtevnejše goste, ki so pripravljeni plačati višjo ceno. V korak s tem gre tudi gastronomska ponudba, ki vključuje v preteklosti nekoliko zanemarjene plave ribe in vrhunska vina iz Vinodola in s Krka.