Maja Furman
Viktor Emil Frankl
Logoterapija je edinstven pristop psihoterapije, ki jo je razvil avstrijski nevrolog in psihiater Viktor Emil Frankl. Njegovo življenje in njegov življenjski nazor je usodno zaznamovalo bivanje v koncentracijskem taborišču. Tovrstna izkušnja trpljenja je v njem namreč vzbudila željo po osmišljanju življenja. Njegovo življenjsko raziskovanje in delovanje sta bila zato v celoti zaznamovana z iskanjem odgovora na vprašanje: Za kaj živeti? Na to vprašanje, ki je ključno vprašanje logoterapije, bomo odgovarjali tudi na Večeru v živo, kjer bomo gostili logoterapevta in profesorja psihologije dr. Sebastjana Kristoviča.
Vabljeni na Večer v živo
Večer v živo z dr. Sebastjanom Kristovičem o tem, za kaj je vredno živeti, bo v petek, 3. junija, ob 18. uri v Narodnem domu v Mariboru. Vstopnice lahko kupite na točkah Eventima (pošte, trafike …).
Cena vstopnice je 12 evrov, za naročnike Večera 9 evrov. Naročniki lahko pri nakupu uveljavite popust s potrdilom o zadnji plačani naročnini.
Logoterapija
Franklovo najbolj znano delo nosi naslov Človek v iskanju pomena. Nastajalo je, ko se je avtor znašel v najbolj krutih okoliščinah, ki jih lahko povzroči človeška nrav - med bivanjem v Auschwitzu. Temeljno načelo njegove teorije je, da je za ljudi glavna motivacija iskanje smisla življenja. Glede na svoje izkušnje iz koncentracijskih taborišč je namreč vedel, da imajo ljudje, ki so našli svoj življenjski "zato" oziroma smisel življenja, več možnosti za uspeh in preživetje, ko se znajdejo na težkih življenjskih preizkušnjah. Iskanje smisla spoznava kot vseživljenjski proces, v katerem posameznik nikoli ne pride do končnih odgovorov. Po njegovem mnenju se vprašanja smisla pojavljajo v vseh življenjskih obdobjih. Potreba po osmišljanju našega življenja se pojavlja tudi ob različnih vsakodnevnih situacijah, ko se soočamo s težjimi izzivi, kot so smrt bližnjega, razpad odnosov, razne boleče izgube in tako dalje. Smisel življenja se kaže v idealih in vrednotah, ki jih človek živi. Tri osnovna načela logoterapije so: da je človek bitje, sposobno izbire in odgovornega odločanja; da je osnovno človekovo prizadevanje volja do smisla in da človek išče smisel ves čas; svoje življenje lahko osmišlja svobodno in kadarkoli želi. V duhu logoterapije lahko posameznik osmisli svoje življenje z ustvarjalnim delom in delovanjem, z izkustvom in odnosom, ki ga vzpostavi do trpljenja, ki je neizogibno. Človek je presežno bitje, ki je sposobno najti smisel tudi v nesmiselnih situacijah. Ta naj ne bi bil abstrakten, ampak realiziran skozi konkretne situacije. Če posameznik ne najde smisla, se znajde v tako imenovani bivanjski praznosti. In če ta traja predolgo, se posameznik lahko znajde v različnih oblikah deviantnega destruktivnega ali samodestruktivnega vedenja.
Sreča je kot metulj
Viktor Emil Frankl je skozi svoje delo izrekel in zapisal številne modrosti in razmišljanja, v katera je ujel logoterapevtsko bistvo. Med drugim pravi, da se smrti bojijo tisti, ki ne vedo, kako zapolniti čas, ki ga imajo. Prepričan je bil, da je najboljši način, da dosežemo osebno izpolnjenost, ta, da se osredotočimo na svoje nesebične cilje. Po njegovem mnenju se človek, ki v življenju ni doživel neprijetnih okoliščin, v resnici ne pozna. Pravi, da je naša največja svoboda svoboda izbire našega odnosa. Srečo primerja z metuljem; bolj ko mu namreč sledimo, bolj se umika. Šele ko pozornost obrnemo stran, prileti na našo ramo in tam mirno počiva. Prepričan je bil tudi, da lahko človek ohrani duhovno svobodo in neodvisnost tudi v ekstremnih okoliščinah psihične in fizične napetosti. Smisel življenja, kot pravi Frankl, ni univerzalen za vse ljudi, razlikuje se od človeka do človeka, iz dneva v dan, iz ure v uro.
