Tina Recek
Prijavna točka Spletno oko letos zaznamuje deset let delovanja. Ob tej priložnosti so govorci na Fakulteti za družbene vede v precep vzeli zlorabo otrok na internetu. Enotni so bili, da je pereča problematika stvar vsakega posameznika in da lahko vsak doda svoj košček v mozaiku preventive.
Koordinator prijavne točke Spletno oko Andrej Motl je dejal, da so v desetih letih prejeli več kot pet tisoč prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, od tega so policiji in prijavnim točkam v tujini posredovali skoraj 1400 prijav. V primerih prijav na slovenskih strežnikih so ukrepali 67-krat. Po njegovih besedah gre trend v smer, da so na posnetkih vse mlajši otroci, zlorabe pa so vedno hujše. Ob tem je apeliral na vse, ki slučajno naletijo na posnetek spolne narave in na katerem je mladoletna oseba, naj brez zadržkov podajo anonimno prijavo preko spleta, saj nobena ni preveč.
Na facebooku največ sovražnega govora
Na področju sovražnega govora so iz Spletnega očesa organom pregona v desetih letih posredovali 516 prijav. "Lani smo med prvimi organizacijami v Evropi izvedli tudi monitoring družbenih omrežij glede odstranjevanja sovražnega govora. Začetni popolni neodzivnosti na naše prijave je v drugem monitoringu sledilo občutno izboljšanje, saj je bilo odstranjenih 57 odstotkov prijavljenih vsebin," pravi Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko, ki je prepričan, da so slovenske prijave še vedno pogosto neupravičeno zavrnjene.
Lani so zabeležili v 35 odstotkih sovražni govor zaradi verske pripadnosti. Na drugem mestu s 26 odstotki se je znašel sovražni govor, uperjen proti prebežnikom, na tretjem s 17 odstotki proti narodnostim, v devetih odstotkih proti istospolno usmerjenim, v 13 odstotkih pa je šlo za druge osebne okoliščine. Sovražni govor se najpogosteje pojavlja na družbenih omrežjih, med katerimi prednjači facebook.
Slovenski rekorder z 1,5 milijona posnetkov
Na kratko je statistiko predstavil tudi Anton Toni Klančnik, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi. Lani so zabeležili 110, letos pa že 112 primerov spletnih spolnih zlorab otrok. Med žrtvami so preteklo leto našteli 77 otrok, medtem ko letos deset žrtev več. In še število storilcev. Minulo leto so na prste stopili 71 storilcem, letos pa že 87. "V Sloveniji imamo rekorderja. Ta je posedoval milijon in pol posnetkov zlorabljenih otrok," je dejal Klančnik. Ob tem je poudaril, da se Slovenija lahko pohvali z vrhunskimi rezultati, kar se tiče odkrivanja oziroma identificiranja slovenskih mladoletnih žrtev na milijon prebivalcev. Tu se po uspešnosti uvrščamo na trete mesto na svetu.
Kako oddati prijavo e- zlorabe
Anonimni prijavitelj lahko odda prijavo preko www.spletno-oko.si. Pri tem izbira med: "Neprimerni posnetki otrok spolne narave", "Drugo spolno izkoriščanje otrok na internetu", "Sovražni govor ali drug ogrožajoč, žaljiv govor" ter "Druge vrste zlorab ali spornih vsebin".
Pomembna preventiva
Dušan Zupančič iz Gospodarske zbornice Slovenije je opozoril, da je pri zmanjševanju spletnih nevarnosti potrebno sodelovanje celotne družbe, od staršev, šolskega sistema, civilne družbe, organov pregona, sodišč in tudi operaterjev elektronskih komunikacij. Po njegovem mnenju na šolah potrebujemo strokovnjake, ki poznajo nevarnosti medmrežja, da lahko priskočijo na pomoč pri ozaveščanju učencev.
Pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Boštjan Lindav je predstavil izsledke nedavne kanadske raziskave, ki je pokazala, da posledice spolnih zlorab kot tudi nastalih posnetkov spremljajo žrtve vse življenje. Ista raziskava je pokazala, da se žrtve izjemno težko soočijo s temi dejanji, še težje o njih spregovorijo in jih naznanijo organom pregona. "Sprašujem se, ali smo kot družba naredili dovolj, da takšna dejanja obsodimo," je dejal Lindav in dodal, da bo treba pretehtati dosedanjo prakso obravnave storilcev teh dejanj in oblikovati ustreznejšo. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je menila, da je za boljši jutri na področju e-zlorab otrok treba delati predvsem na preventivi. Kurativa je za osebo, ki postane žrtev, sicer nujno potrebna, vendar žal prepozna. Zato je apelirala, da storimo vse, kar je v naši moči, da bo jutrišnji splet bolj prijazen od današnjega. Glavno sporočilo Katarzyne Staciwe iz Europola pa se je glasilo: "Če pomagamo žrtvam spolnega izkoriščanja, mora ta pomoč biti učinkovita."
Anton Toni Klančnik: "Pri nas so storilci za spletno spolno zlorabo obsojeni na pogojno kazen. V Savdski Arabiji povratniku, ki razpošilja naokoli pornografsko vsebino spolno zlorabljenih otrok, odrežejo glavo"
Vse več "sekstinga"
Na vse več klicev najstnikov v zvezi s tako imenovanim sekstingom pa je opozorila strokovna vodja projekta Tom telefon pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije Zdenka Švaljek. Gre za pošiljanje lastnih golih fotografij prek sporočil, mobilnih aplikacij ali spleta. Problem nastane, da slike, ki so bile namenjene le fantu ali punci, ta po prekinitvi zveze pošlje prijateljem ali grozi, da jih bo poslal/-a naprej. Nemalokrat se mlada žrtev znajdejo v tako hudi stiski, da pomisli na samomor. Zdenka Švaljek je svetovala, da takrat odrasli ne moralizirajo, ampak otroku ponudijo sočutje in podporo. Benjamin Lesjak s Fakultete za management Univerze na Primorskem in predavatelj pri Safe.si pa je menil, da bi bilo treba o varni rabi interneta izobraževati otroke že v prvi triadi šole. Ni pa pozabil apelirati na starše. Slednji naj otroku postavijo časovne omejitve pri uporabi interneta in te seveda spoštujejo.
