Jasna Marin
Med zračenjem tal z vilami sta pobrala "prvi pridelek" - kamne, s katerimi sta oblikovala skalnjak oziroma teraso, na kateri se sončijo martinčki in metulji. Iz večjih kamnov sta sestavila manjšo zeliščno spiralo.
Po jesenskem prekrivanju tal s seneno zastirko sta februarja mlada vrtnarja zemljo prezračila z vilami z ukrivljenimi zobmi.
Valentin Gorjanc, študent FKBV Univerze v Mariboru: "Samooskrba je smiselna življenjska odločitev, in če bi se kot družba z njo več ukvarjali, bi lahko s tem kar hitro rešili veliko sedanjih problematik, pomembnih okoljevarstvenih in družbenih izzivov, povezanih s splošnim načinom kmetovanja in pridelovanja hrane."
S štirimi starimi balami sena, ki sta jih Valentin in Ema v 30 centimetrov debeli plasti naložila na travnik, in z vilami sta del travnika spremenila v vrt.
V naših glavah je zakoreninjena miselnost, da je treba najprej preorati in kultivirati zemljo, da na očiščeni in goli prsti zasnujemo vrt. Vi ste se oblikovanja vrta lotili drugače - brez strojev in oranja. Kako ste iz travnika naredili vrt?
Kakšna so bila tla, ko ste naslednjič obiskali zemljišče, ki ste ga spreminjali v vrt?
Kako ste obdelali tla pred prvo setvijo?
Če so tla na debelo zastrta s kompostom ali drugo organsko zastirko, naj bi bilo na njej manj težav s pleveli. Vi pa pravite, da ste zemljo nekaj časa pustili odprto, torej nezastrto. Kakšne so bile posledice?
Kdaj ste začeli pobirati prvi pridelek?
Kako pogosto ste zalivali vrt?
Niti takrat, ko ste sejali semena ali sadili sadike?
Kako debelo kompostno zastirko ohranjate na gredah v rastni sezoni?
Kaj naredite, preden na gredo posadite drugi ali tretji posevek v sezoni?
Uporabljate na vrtu kakšno gnojilo?
Med vrtičkarji je pomlad tisti letni čas, ko se del lotimo na novo. A pri vas je očitno tudi jesen primerna za nove začetke.
