Darja Lukman Žunec
Rekordnega obiska turistov, merjenega v prenočitvah, ki se je na Ptuju leta 2012 približal številki 150.000, sicer vse odtlej v najstarejšem slovenskem mestu niso dosegli. Vendar se je od najnižjega, v letu 2013 s 134.738 prenočitvami, postopoma znova povečeval. V letu 2015 je dosegel 145.700 gostov, lani je bil znova nekaj manjši. Še vedno je z 52 odstotki več slovenskih gostov, med tujimi izrazito vodijo Avstrijci, Nemci in Italijani. V povprečju ostanejo na Ptuju le 2,4 dneva. In zato je prav strategija, kako jih v mestu in okolici zadržati dlje, največji izziv ptujskega turizma.
Terme Ptuj zadovoljne
Pri največjem ponudniku nastanitvenih zmogljivosti, Termah Ptuj, so po polovici poletne sezone optimistični. Direktorica Milena Mojzeš: "V juniju smo v Termah Ptuj v hotelu, apartmajih in kampu ustvarili za 7,4 odstotka več prenočitev kot lani. Tudi julij in avgust trenutno nakazujeta več rezervacij kot v istem obdobju lani." Okoli 40 odstotkov je tujih gostov, med njimi prevladujejo gostje s tradicionalnih trgov: Avstrije, Italije, Hrvaške, Nizozemske, Češke, Srbije in Nemčije. V juniju in juliju so gostili več ekip na športnih pripravah, predvsem nogometaše in plavalce, kot v minulih letih. Mojzeševa je zadovoljna z obiskom v termalnem parku, saj se je v primerjavi z lanskim povečal za 10 odstotkov. "Vročinski val je svoje naredil, obiskovalci se hladijo v sedmih bazenih in na 3500 metrih naših vodnih površin. Privlači jih največji sistem toboganov v Sloveniji, zagotovo pa jih pritegnejo površine s trato in naravno senco pod krošnjami dreves. Stavimo tudi na animacijo z didžejem od četrtka do nedelje, aktivnosti z zorb žogami, športno in otroško animacijo in nagradnimi igrami ter ponudbo lahkih poletnih jedi," našteva direktorica.
Vse več družin
Kazalec obiska je tudi število iskalcev informacij v turističnoinformativnem centru (TIC). "Letos se število obiskovalcev stopnjuje že od začetka poletja. V juniju nas je obiskalo 1470 turistov, kar je za 200 več kot v istem obdobju lani. V juliju smo do vključno 23. julija imeli že 1599 obiskovalcev," pove direktorica Zavoda za turizem Katja Gönc. Med obiskovalci so na prvem mestu Slovenci, med tujci je največ Avstrijcev in Nemcev, medtem ko pride v juliju največ obiskovalcev iz Španije, Nemčije, Belgije, Nizozemske in Francije. Letos so v TIC-u opazili tudi, da se je razširil krog držav, saj gostje prihajajo iz kar 37. Opažajo še, da se je med njimi povečal delež družin.
Ptujski grad je magnet
Goste že na prvi pogled pritegne grad z muzejskimi zbirkami. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož dr. Aleksander Lorenčič pravi, da so letošnji podatki razveseljivi: "Od junija do julija lani si je zbirke v ptujskem gradu in oba mitreja ogledalo 8741 obiskovalcev, v istem obdobju letos pa kar 11.136, od tega 6400 domačih. To pomeni precejšnje povečanje. Kot zanimivost lahko povem, da je letos izrazito večji obisk Izraelcev in Belgijcev kot lani, sicer pa je precej obiskovalcev tudi iz naših sosednjih držav."
Lorenčič doda, da so zadovoljni z obiskom v celotnem prvem polletju tudi na drugih muzejskih lokacijah, kot so Miheličeva galerija, Salon umetnosti, Grajska pristava in grad Ormož ter etnološka zbirka pri Veliki Nedelji. "Privabili so dogodki, predavanja, posvet kulturne dediščine in arheološka razstava Gospodarji prehodov. Izpostavil bi poletno muzejsko noč z izjemnim obiskom, saj si je zbirke in program ogledalo nad 1200 obiskovalcev," še pove.
Brošura in festivali niso dovolj, manjkajo vlaganja v infrastrukturo
Kako jim kaže, smo povprašali tudi pri zasebnih ponudnikih. Iva Koželj, lastnica in direktorica podjetja Strojtrg in hostla Sonček, ni tako optimistična. Pravi, da je obiska manj kot lani, saj ima 36 ležišč (90 x 200 cm) ta čas zasedenih le 70-odstotno. V čem vidi vzroke? "Pozna se, da si mlajši poiščejo prenočitve na sivem trgu, torej preko različnih spletnih strani, kar nam je seveda nelojalna konkurenca. Zagotovo naše možnosti poslabšuje dejstvo, da je zaprt stari most, saj smo v njegovi neposredni bližini. Pa tudi dejstvo, da se na Ptuju nič ne naredi za turistično infrastrukturo, ki je nujna, če želimo turiste dlje časa zadržati v mestu," pravi Koželjeva. V mislih ima več urejenih in označenih kolesarskih stez in pešpoti, pestrejšo ponudbo v starem mestnem jedru ter več animacije za otroke in celotne družine.
"Ne moreš pričakovati večdnevnega obiska, če gradiš samo na festivalih, ki privabijo zgolj krog ljubiteljev specifične umetnosti in glasbe ter ponavadi tod ne prenočijo. Medtem pa je že zgolj podoba starega mesta neurejena, saj celo sami Ptujčani ne zahajajo več vanj. Ni denimo restavracije na gradu, edino urejeno otroško igrišče je polno kondomov in injekcijskih igel, kolesarskih stez, ki bi turiste varno popeljale v okolico, praktično ni," je kritična Koželjeva. Nadeja se, da bo zavod za turizem naredil kaj več tudi za to, da se našteto izboljša, saj zgolj izdelava brošure, v kateri zbereš ponudnike poletnega dogajanja, ni dovolj.
"Verjamem, da je bil zavod ustanovljen z dobrimi nameni, vendar zgolj promocija ni dovolj, če ni osnovnih vlaganj v infrastrukturo. Ranca, ki je bila magnet ob jezeru, je zdaj zaprta, celotno jezero je neizrabljen potencial. Prav bi prišel tudi kak adrenalinski park ali fitnes na prostem. Skratka objekti in ponudba, ki jih sodobni turisti pričakujejo, sicer pač razočarani raje gredo kam drugam," sklene Koželjeva.
