Blisk svetlobe iz novonastale črne luknje, oddaljene približno 2,4 milijarde svetlobnih let, je zadel Zemljo s tako silo, da je stresel zgornjo atmosfero planeta. Izbruh sevanja gama GRB 221009A je podrl vse rekorde, ko je zablestel v temi vesolja oktobra 2022 in bil razglašen za najsvetlejšo zabeleženo vesoljsko eksplozijo doslej.
Znanstveniki so kasneje ugotovili, da je bil ta dogodek tako močan, da je povzročil velike variacije v električnem polju Zemljine ionosfere, na višini kakih 500 kilometrov.
Sevanje gama je najintenzivnejši del elektromagnetnega spektra. Fotoni žarkov gama imajo od milijardo- do bilijonkrat večjo energijo kot fotoni v vidnem delu spektra, oddajajo pa jih visokoenergetski dogodki, kot so supernove in hipernove, pa tudi manjši energijski dogodki, kot so sončni izbruhi, piše Science Alert.
Tovrstno sevanje nas vsakodnevno ne bi smelo skrbeti, saj ga Zemljina atmosfera absorbira, preden doseže površje. Vendar včasih vednarle lahko pride do interakcije z atmosfero. V redkih primerih so znanstveniki zabeležili interakcijo gama ali rentgenskih žarkov s spodnjo ionosfero Zemlje.
Ionosfera je plast zemeljske atmosfere, ki se razteza med 50 in 1000 kilometri v višino in prekriva več drugih atmosferskih plasti. Poimenovali so jo ionosfera, ker je to območje, kjer ekstremno ultravijolično in rentgensko sevanje Sonca ionizira atmosferske atome in molekule ter ustvari množico prostih elektronov.