Zgodba o urgenci še brez konca

Darja Lukman Žunec Darja Lukman Žunec
28.09.2018 16:11

Svet ptujske bolnišnice opozoril novo vodstvo bolnišnice, naj pospeši pripravo projekta in vse moči usmeri v pridobitev ministrove naklonjenosti za veliko dražji projekt

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kdaj boljši pogoji na ptujski urgenci tako za paciente kot zaposlene, ostaja uganka.
Andrej Petelinšek

Za urgenco na Ptuju morajo po novem, po spremenjenih projektantskih ocenah, pridobiti vsaj 5,5 milijona evrov, kar je 2,1 milijona več, kot je veljalo še pred pol leta. Odgovornih za napačno zasnovo in potemtakem tudi oceno vrednosti naložbe in posledični propad prvega razpisa za izvajalca, na četrtkovi seji sveta zavoda Splošne bolnišnice (SB) Ptuj sicer niso iskali. So pa med drugim prisluhnili poročilu direktorice Anice Užmah o zgodovini in bodočnosti projekta ptujske urgence.

Prigode s projekti

Pojasnila jim je, kot je to minuli teden storila že na kolegiju županov občin Spodnjega Podravja in požela val razočaranja, da je nova projektantska ocena, zasnovana na aktualnih gradbenih cenah in prilagojena državnim merilom za urgenco tipa C 3, namesto prvotnih 3,4 milijona iz prvega razpisa zdaj najmanj 5,5 milijona evrov. Odgovornih za tako veliko spremembo v oceni naložbe torej na seji niso poimenovali, dogovorili so se le, da predlog nove finančne konstrukcije podprejo. Kar pomeni, da morajo za njeno zaprtje najti še vsaj 2,1 milijona evrov. A le ob predpostavki, da še imajo na razpolago 2,5 milijona od ministrstva za zdravje, ki jim ga je s sklepom vendarle zagotovila odhajajoča vlada, in da pri tem upoštevajo tudi prispevek, zagotovljen v proračunih občin in zbranih prispevkih podjetij v višini 700 tisočakov, ki so ga, kot je znano, v lokalnem okolju zbirali samoiniciativno. Nejevoljni župani so sicer obljubili, da bodo za letos načrtovane deleže za urgenco prestavili v proračune za leto 2019, a hkrati so direktorici jasno dali vedeti, da je to vse, kar nameravajo občine prispevati za ta projekt.

Pogovori morda v oktobru

Za preostanek denarja bodo zdaj zaprosili ministrstvo za zdravje. Kdaj natančno se bo to zgodilo, direktorica še ni mogla napovedati, a je izrazila upanje, da bodo na sestanku z ministrom za zdravje za ta povečani delež vendarle dobili zagotovilo. Za kar je potreben še novi sklep vlade, saj novi projekt predvideva veliko več kot dopustno desetodstotno povišanje že odobrenega zneska. Vendar se na pogovore k ministru Samo Fakinu odpravljajo na pogovore šele po 1. oktobru, saj morajo imeti, kot so jim dejali na avgustovskem sestanku na ministrstvu, za resnejše dogovore pripravljeno podrobnejšo dokumentacijo. A morajo zdaj na izpolnitev tega pogoja, je še povedala Užmahova, nekaj dni počakati, saj so jim dokumentacijo projektanti obljubili prihodnji teden. Če jim bo minister naklonjen, bi lahko medtem, ko že potekajo zaščitna arheološka izkopavanja, vredna okoli 200 tisočakov, razpis za izbiro izvajalca pripravili še letos, z gradnjo pričeli v letu 2019 in jo končali še leto kasneje.

Lokalni denar za nadgradnjo

Predsednik sveta Bojan Pahor in njegova članica Sonja Žibrat sta vodstvo bolnišnice pozvala, naj se "maksimalno udejstvuje in potrudi", da bodo tokratni projekti natančno ustrezali tako merilom za urgenco kot realnosti gradbenih cen ter dejstvu, da se bo naložba izvajala na "živem objektu". Le tako, sta dejala, kasneje pri izvajanju projekta ne bodo doživljali neljubih presenečenj, kot ob prvem razpisu.
Tako Pahor kot Žibratova sta poudarila tudi, da denar, ki ga je dodatno zbralo ptujsko območje, nikakor ne sme biti porabljen za osnovno naložbo v urgenco, temveč v nadstandard, ker je država dolžna, tako kot je to storila drugod po državi, zagotoviti gradnjo urgenco po kriterijih, ki jih je sama izoblikovala. Občine in podjetja so namreč 700 tisočakov zbrala za naložbo v nadstropje prizidka za urgenco, kjer bi med drugim radi uredili tudi sodobnejši operacijski blok, saj so sedanji pogoji, v katerih delujejo operacijske sobe, neustrezni.
Kot je znano, so občine in gospodarstvo že zagotovili svoje dele za naložbo, zato na Ptujskem zdaj upravičeno pričakujejo tudi razumevanje ministra za zdravje. Prepričani so, tako so menili tudi župani, ki so pred kratkim v gradbeni odbor imenovali predstavnika ptujske občine, da si tukajšnji prebivalci zaslužijo enako obravnavo pri dostopnosti in kakovosti urgence, kakršno večinoma že imajo povsod drugod po državi.

Nova vodja projekta

Direktorica Užmahova je svet seznanila, da je na mesto dosedanjega vodje projekta ptujske urgence Aleksandra Vode imenovala Bojano Volk. Medtem ko je predsednik sveta Pahor denimo prepričan, da bi ga moral voditi novi strokovni vodja bolnišnice dr. Teodor Pevec. ​Volkova je v bolnišnici sicer zaposlena za določen čas, vendar pa je odločitev o vodji projekta v pristojnosti direktorice. Užmahova je napovedala, da bodo "našli ustrezno rešitev".

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta