Vinko Kernc
Po odločitvi, da Renault obudi blagovno znamko Alpine, katere lastnik je od leta 1974, je bilo treba hkrati pričeti tudi z načrtovanjem novega modela. Kakšen naj bo videti? Oblikovalci na čelu z direktorjem tega oddelka Antonyjem Villainom so skušali najti navdih pri modelih iz preteklosti in zato veliko časa prebili med njimi.
Po odločitvi, da Renault obudi blagovno znamko Alpine, katere lastnik je od leta 1974, je bilo treba hkrati pričeti tudi z načrtovanjem novega modela. Kakšen naj bo videti? Oblikovalci na čelu z direktorjem tega oddelka Antonyjem Villainom so skušali najti navdih pri modelih iz preteklosti in zato veliko časa prebili med njimi.
Sledilo je risanje teh modelov in predlogov za naslednika na mnogo načinov. Na koncu so se, tudi na račun dejstva, da je danes originalni A110 legendaren in med ljubitelji prepoznaven kot najbolj "pravi" alpine, odločili, da bodo novi alpine A110 oblikovali tako, kot da bi šlo za - recimo - njegovo sedmo generacijo. Ne le osnovne, prepoznavne poteze, tudi drobne oblikovalske rešitve se naslanjajo na A110 iz leta 1963.
Sledilo je risanje teh modelov in predlogov za naslednika na mnogo načinov. Na koncu so se, tudi na račun dejstva, da je danes originalni A110 legendaren in med ljubitelji prepoznaven kot najbolj "pravi" alpine, odločili, da bodo novi alpine A110 oblikovali tako, kot da bi šlo za - recimo - njegovo sedmo generacijo. Ne le osnovne, prepoznavne poteze, tudi drobne oblikovalske rešitve se naslanjajo na A110 iz leta 1963.
Antony Villain pravi, da gre oblikovno kontinuiteto, za obliko brez arogance, kakršna je danes v avtomobilski industriji skoraj obvezna. Še zadnja šipa, ki je bila v originalu izrazito 3-razsežnostna, je ostala. Je pa zadek vendarle nekoliko drugačen: izpustili so značilne zračne reže za hlajenje motorja, ki je bil takrat za zadnjo premo - danes je motor sredinsko pred zadnjo premo in hlajenje je izvedeno na drugačen način. Drugačne, sodobnejše so tudi zadnje luči, difuzor na zadku, ki ga takrat ni bilo, pa hodi z roko v roki z aerodinamičnim dnom, ki je tokrat pri znatno večjih zmogljivostih in posledično hitrostih dosti bolj potrebno kot tedaj.
Antony Villain pravi, da gre oblikovno kontinuiteto, za obliko brez arogance, kakršna je danes v avtomobilski industriji skoraj obvezna. Še zadnja šipa, ki je bila v originalu izrazito 3-razsežnostna, je ostala. Je pa zadek vendarle nekoliko drugačen: izpustili so značilne zračne reže za hlajenje motorja, ki je bil takrat za zadnjo premo - danes je motor sredinsko pred zadnjo premo in hlajenje je izvedeno na drugačen način. Drugačne, sodobnejše so tudi zadnje luči, difuzor na zadku, ki ga takrat ni bilo, pa hodi z roko v roki z aerodinamičnim dnom, ki je tokrat pri znatno večjih zmogljivostih in posledično hitrostih dosti bolj potrebno kot tedaj.
Na spodnjem delu boka se ponovi značilna guba kot v preteklosti, ohranili so tudi tri gube na prednjem pokrovu, ena od njih pa se, spet kot nekoč, povsem spredaj razdeli v dve prečni gubi, ki se raztegneta do žarometov. Kakorkoli že, avtomobil je še vedno oziroma znova všečen.
Na spodnjem delu boka se ponovi značilna guba kot v preteklosti, ohranili so tudi tri gube na prednjem pokrovu, ena od njih pa se, spet kot nekoč, povsem spredaj razdeli v dve prečni gubi, ki se raztegneta do žarometov. Kakorkoli že, avtomobil je še vedno oziroma znova všečen.
