Janez Kovačič
Električni baterijski avtomobili (EBA) so v velikem zagonu, kar ni posebna novost. Kljub nekaterim pomislekom, ki imajo svojo težo, skoraj vse avtomobilske tovarne vidijo svojo prihodnost zlasti v tej vrsti avtomobilov. Tem trendom bolj ali manj zavzeto sledijo tako rekoč vse države članice Evropske unije (EU). Velja tudi za Slovenijo, pri čemer pa se obseg prodaje teh avtomobilov zvišuje zelo zelo počasi - ali pa tudi ne.
Dobro hibridi, priključni bolj za vzorec
Med elektrificiranimi avtomobili, kamor štejemo EBA pa hibride in priključne hibride (PHEV), gredo letos daleč najbolj v promet hibridi. V lanskih petih mesecih je statistika zabeležila prodajo 632 vozil, medtem ko jih je bilo letos prodanih že 1055, zgolj maja 402, kar je nedvomno spodbuden podatek. Priključni hibridi pa se v naših krajih nekako ne "primejo". Drži, da se je zanje letos odločilo 41 kupcev in lani v primerljivem času le trije (!), kar je izjemno povečanje, toda njihov delež v kategoriji elektrificiranih vozil je res skromen. Velik skok beležijo tudi t. i. blagi hibridi (MHEV), vendar je to kategorija vozil, pri kateri je pomoč elektrike kratkotrajna in tudi bistveno ne vpliva na okoljske parametre.
Tesla 3 pred konkurenco
Po podatkih podjetja Ardi, ki pripravlja statistiko posla z osebnimi in tudi drugimi vozili na slovenskem trgu, je bilo letos oziroma v petih letošnjih mesecih pri nas prodanih le 541 električnih baterijskih avtomobilov. To je celo za 6,2 odstotka manj kot v lanskem primerljivem času, pri čemer je dobro znano, da je bilo lanskih pet mesecev pod veliko hujšim pritiskom pandemije, kot so bili letošnji. Padec je zanimiv, kar je v nasprotju z dogajanjem na slovenskem trgu, kjer je bilo letos prodanih 25.833 avtomobilov oziroma za 20,5 odstotka več kot lani v tem času. Zakaj se je prodaja EBA zmanjšala, je mogoče le ugibati. Nesporno dejstvo je, da država posel s temi avtomobili načeloma podpira s subvencijo 4500 evrov, pri čemer ta ne sme preseči 20 odstotkov vrednosti avtomobila. Glede na prav tako znano dejstvo, da so EBA še vedno bistveno dražji od avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem, se zdi, da za večino kupcev pri nas še zmeraj niso konkurenčni oziroma zanimivi. Žal pa statistika ne loči med zasebnimi (fizičnimi) in poslovnimi kupci, kar bi bil gotovo zelo zanimiv podatek.
Pregled letošnje prodaje po posameznih modelih EBA kaže zanimivo podobo: tesla 3 je bil v letošnjih petih mesecih s prodajo 102 avtomobilov precej pred najbližjimi zasledovalci. Prednost tega ameriškega avtomobila je zanimiva, saj ne spada med cenejše. Mesečna prodaja tudi kaže, da je bilo največ tesel 3 prodanih marca (54), v zadnjih dveh mesecih pa je bilo zanimanja bistveno manj kot prej. Na drugem in tretjem mestu sta dva renaulta, in sicer zoe in twingo v električni izvedbi, kar je pomembno vsaj zato, ker ta nastaja v novomeškem Revozu. Najbolje prodajani EBA v maju pa je bila škoda enyaq 80 (22), kar je presenetljivo, saj se je ta prva povsem električna škoda na trgu pojavila prav maja. Vprašanje je, ali je slovenski zastopnik koncerna Volkswagen zadovoljen s prodajo ID.4, vendar je res, da so bile doslej na voljo različne izvedenke in jih statistika vodi vsako posebej.
Eksoti za velik denar
Precej razumljivo je, da so nekateri premijski električni baterijski avtomobili tako rekoč eksoti. To recimo še posebno velja za Porschejevega taycana, ki je že nekaj časa na voljo tudi v zmogljivejši izvedenki turbo S, pri čemer cena tudi povsem osnovne izvedenke seže bistveno čez 100 tisoč evrov. V letošnji statistiki prodaje sta zabeležena dva, kar verjetno pomeni, da gre za avtomobila, ki ju je kupil zastopnik tovarne in ju uporablja v promocijske namene. Audijev e-tron je letos našel osem kupcev, kar je spodoben prodajni dosežek, saj je tudi ta model naprodaj za več kot 100 tisoč evrov. Je pa bil maja registriran tudi povsem sveži in nedvomno razburljivi audi RS e-tron GT, ki tako kot prejšnja dva ni za veliko žepov, saj je zanj treba odšteti vsaj 141 tisoč evrov.
