Elektrika, plin, gorivne celice: Alternativa se prebuja

Pred nekaj dnevi je Evropska komisija objavila strateški načrt Fit for 55 (Pripravljeni za 55), ki ob vsem drugem predvideva tudi ukinitev prodaje avtomobilov oziroma vozil z motorjem na notranje zgorevanje (MNZ) po letu 2035. Načrt mora sprejeti oziroma potrditi še Evropski parlament, kar verjetno ne bo šlo povsem zlahka, prav težko pa tudi ne. Načrt je seveda ambiciozen, ob vsem drugem pa temelji tudi na občutnem povečanju prodaje t. i. alternativnih vozil (AG), pri čemer sem šteje električne baterijske avtomobile (EBA), priključne hibride (PHEV), hibride, vozila na plin in tiste, ki za pogon uporabljajo gorivne celice. Statistika za leto 2020 v tem pogledu ni prav spodbudna, toda nesporno je, da se evropski avtomobilski trg spreminja.

Kot smo na teh straneh že pogostokrat pisali, so razlike tudi v tem pogledu med državami EU velike ali prevelike. Po drugi strani statistika ACEA, evropskega združenja proizvajalcev vozil, za leto 2020 kaže, da se delež osebnih avtomobilov z MNZ iz leta v leto zmanjšuje. Lani je bilo na trgih EU prodanih 47,5 odstotka bencinsko gnanih avtomobilov in 28 odstotkov dizelsko gnanih. Trend zmanjševanja je že dolgo opazen, vendarle je precej očitno, da ne upada le prodaja dizelskih avtomobilov - razlogi so bolj ali manj znani - temveč tudi bencinskih. Kupce jim odvzemajo različne vrste elektrificiranih avtomobilov, nekaj malega tudi tisti, ki jih poganja plin.

Evropa oziroma EU najbolj stavi na električne baterijske avtomobile (EBA), katerih delež je bil lani 5,4-odstoten, predlani pa le 1,9-odstoten. Tudi priključni hibridi (PHEV) so šli dobro v promet, saj je bil njihov lanski delež 5,1-odstoten, predlanski pa 1,1-odstoten. V ospredju pa so pričakovani hibridi. Njihov lanski tržni delež je bil v tej kategoriji najvišji, 11,9 odstotka, leta 2019 pa samo 5,7 odstotka. Plin kot pogonsko sredstvo ne predstavlja velikega deleža, primerjava med 2019 in 2020 kaže na zelo skromno povečanje. Enako velja za avtomobile na gorivne celice, ki bodo po vsej verjetnosti del avtomobilske prihodnosti, a je bil lani njihov delež komaj zaznaven.

Pregled po posameznih državah EU kaže, da se trgi z avtomobili, ki gredo na elektriko, plin ali gorivne celice, močno razlikujejo. Na to gotovo vpliva tudi standard oziroma bruto družbeni proizvod na prebivalca, prav tako državne spodbude pri elektrificiranih avtomobilih (njihova višina je od države do države različna), stanje oziroma razširjenost javnih električnih polnilnic in še marsikaj. V tem pogledu so seveda v ospredju predvsem države zahodnega dela EU oziroma Evrope. V kar 17 državah povezave je delež električnih baterijskih avtomobilov (EBA) pod petimi odstotki, v osmih ne preseže dveh odstotkov in le v osmih je višji od pet odstotkov. V večini držav EU so šli tudi lani najbolje v promet hibridi, medtem ko je razmerje med priključnimi hibridi (PHEV) in električnimi baterijskimi avtomobili precej izenačeno.

​In mi? Pri električnih baterijskih avtomobilih se po tej statistiki še kar nekako držimo, njihov lanski delež naj bi bil 2,1-odstoten, kar pomeni, da smo v skupini prej omenjenih 17 držav. Smo pa pri priključnih hibridih (PHEV) med tistimi, ki so najskromnejši, saj je bil njihov lanski delež pri nas le 0,1 odstotka. Za nami so samo še Ciper, Latvija in Romunija. Tudi podatki o prodaji PHEV v letošnjem prvem polletju - o tem smo pisali prejšnji teden - niso bistveno ugodnejši, povrhu pa je bil v tem obdobju tudi posel z EBA nekaj skromnejši kot v primerljivem lanskem obdobju.