Evropska unija (EU) in deloma tudi ves preostali del Evrope vse bolj stavita na električne baterijske avtomobile (EBA). Avtomobilske tovarne tako rekoč hitijo z objavo bolj ali manj natančnih datumov oziroma let, ko bodo povsem prenehale izdelovati avtomobile, ki jih pogajajo motorji z notranjim zgorevanjem (MNZ). Toda že precej časa je očitno, da prodaja EBA ne napreduje tako hitro, kot bi EU oziroma posamezne države članice želele. To je posledica številnih dejavnikov, ki močno vplivajo na posel z EBA. Zanesljivo je odločilnega pomena tudi stopnja razvitosti oziroma standard ali višina bruto domačega proizvoda na prebivalca. Tukaj nastaja nevidna, vendar občutna meja med zahodnim in zahodnim delom EU, pa tudi na osi sever-jug.
Nižji standard, manj EBA
Po podatkih ACEA, evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov, je bil lani delež EBA in priključnih hibridov (PHEV) v Evropski uniji razmeroma visokih, 10,5 odstotka.
To je med drugim pripomoglo tudi k temu, da se je izpust CO2 iz avtomobilov zmanjšal za okroglih 12 odstotkov, čeprav je k temu veliko (morda odločilno?) prispevalo dejstvo, da smo se lani tudi vozili bistveno manj kot leta 2019. Hkrati ACEA ugotavlja veliko korelacijo med višino bruto domačega proizvoda na prebivalca (BDP) in deležem EBA v skupni prodaji avtomobilov v posameznih državah. Nesporno dejstvo je, da je bil lani delež EBA v desetih državah EU manjši od treh odstotkov, pri tem pa je bil BDP na prebivalca nižji od 17 tisoč evrov ali vsaj bistveno nižji kot v državah z največjim deležem električnih baterijskih avtomobilov. Če bi uporabili politični jezik oziroma tisto, kar je dobro leto po končani drugi svetovni vojni oznanil Winston Churchill - od Baltika do Jadrana se je spustila železna zavesa -, potem je precej nesporno, da je tudi Evropa oziroma EU razdeljena z zaveso, tokrat z električnoavtomobilsko.
Po podatkih ACEA je bil lani najnižji delež EBA v petih državah EU, in sicer na Cipru, v Litvi, Estoniji, na Hrvaškem in Poljskem. Te države imajo po drugi strani dokaj nizek BDP na prebivalca oziroma vsaj v treh primerih pod ali blizu 17 tisoč evrov. Drugo skupino seveda predstavljajo države, ki so znotraj skupnosti tudi najrazvitejše in imajo po drugi strani tudi največji delež EBA. To so predvsem skandinavske države (Švedska, Nizozemska, Finska in Danska ter Nemčija), pri čemer BDP na prebivalca pri vseh petih presega 40 tisoč evrov.
4,3 odstotka manjša je bila letošnja prodaja EBA v Sloveniji
Slovenija z eno najnižjih subvencij
Skoraj 75 odstotkov EBA je bilo lani prodanih v najbogatejših oziroma najbolj razvitih državah EU. To, kot zapisano, niti ne preseneča. Znano je, da so EBA dražji in so zato laže dosegljivi v bolj razvitih državah. K bistveno ugodnejši prodaji zanesljivo pripomorejo tudi državne spodbude, ki pa se od države do države precej razlikujejo. V manj razvitih okoljih so prav državne spodbude bistven dejavnik nakupa, kar seveda velja tudi za Slovenijo. Po podatkih Ardija, ki ureja oziroma posreduje statistiko o prodaji vozil na slovenskem trgu za sekcijo uvoznikov motornih vozil pri GZS, je bilo v letošnjih šestih mesecih pri nas prodanih 680 električnih baterijskih avtomobilov. To je bilo za 4,3 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Slovenija spodbuja prodajo EBA s subvencijo 4500 evrov. Ta je ena najnižjih v EU. Zgolj za primerjavo: Hrvaška pri nakupu takšnega vozila ponuja celo do 10 tisoč evrov spodbude.
ACEA in primerjave
Evropska unija ob vsem tem pogosto poudarja pomen ustrezno razvite oziroma goste mreže javnih polnilnic. To je ob vsem tem, kar smo zapisali, prav tako bistvenega pomena pri odločitvi za ali proti EBA. Toda ob tem si je ACEA privoščila tudi precej nesmiselno predstavitev stanja na tem področju v državah EU. Tako ugotavlja, da je bilo lani kar 70 odstotkov javnih polnilnic za EBA v zgolj treh državah unije: največ so jih imeli na Nizozemskem (66.665), v Franciji jih je bilo 45.751 in v Nemčiji 44.538. To tudi pomeni, so zapisali pri ACEA, da je večina polnilnic v državah, katerih skupna površina zajema zgolj 23 odstotkov površine Evropske unije. Naredili so še primerjavo: v Romuniji, ki je po površini vsaj šestkrat večja od Nizozemske, imajo le 493 električnih javnih polnilnic ali 0,2 odstotka vseh. Brez podatka o tem, koliko EBA imajo ali je bilo prodanih lani v državah EU, je takšna primerjava neustrezna. Morda je v Romuniji polnilnic celo preveč glede na število električnih baterijskih avtomobilov …