Vinko Kernc
Pri Oplu ni nova samo mokka; pravijo, da se prav z njo začne novo obdobje te znamke, ko gre za tehnologije in za oblikovalski jezik, katerega osnovni moto je čisto, a poudarjeno. In za novo mokko se res zdi, da je utelešenje tega slogana – poleg logotipa ostajata dva prepoznavna elementa (oblika luči in značilna linija nad vrati do zadka), vse drugo je novo.
V primerjavi s prvo generacijo (2012-2019) je krajša za lepih 124 milimetrov, a večinoma na račun krajših previsov. Je tudi za 10 milimetrov širša, znotraj osnovnih gabaritov pa je podoba, ki s prejšnjo nima nič skupnega.
Razstrupljanje (''detox''), kot pravijo sami in s čimer imajo v mislih čistost oblike, velja tudi za kokpit z armaturno ploščo na čelu. Tam so zdaj digitalni merilniki na 12-palčnem zaslonu, info-zabavnemu sistemu pa služi 10-palčni zaslon. Čeprav je splošno znano, da nova mokka sloni na enaki platformi kot nekateri citroëni in peugeoti, znotraj ni najti kaj dosti francoskega, še celo dosedanje oplovske značilnosti so v veliki meri spremenjene. Še najbolj domači se zdijo gumbi na volanskem obroču in na osrednjem delu armaturne plošče.
Še nekaj tako ali drugače pomembnih stvari pri novi mokki: nova platforma je (glede na prejšnjo mokko) prinesla zmanjšanje mase (120 kg) in povečanje togosti karoserije (15 %), zunanje luči LED so serijske (intellilux pa doplačilne), prtljažnika je od 350 do 1105 litrov oziroma pri električni od 310 do 1060 litrov, za notranje tresljaje in trušč trdijo, da so v tem hipu najbolj ugodni v segmentu, asistenčnih sistemov je do 16 in količnik upora zraka znaša 0,32, torej za 0,03 manj kot pri prvi generaciji.
Motorji, ki delujejo na bencin ali na dizelsko gorivo, so vsi turbo. Bencinska trivaljnika imata 1,2 litra prostornine in 74 ali 96 kilovatov (205 ali 230 Nm), pri čemer je slednji lahko tudi v kombinaciji z 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Štirivaljni dizel prostornine 1,5 litra zmore 81 kilovatov in 250 njutonmetrov.
Prve generacije mokke so v sedmih letih prodali v milijon primerkih
Tako kot corsa je tudi mokka lahko električno gnana. Poganja jo 100-kilovatni motor (260 Nm), ki se napaja iz pogonske baterije kapacitete 50 kilovatnih ur, ki jo lahko polnimo z največ 100 kilovati. Tako se do 80 odstotkov napolni v pol ure, na 11-kilovatni domači polnilnici (3-fazni tok) pa je polna v petih urah in četrt. Polna baterija zadošča za 318 do 324 kilometrov vožnje po standardu WLTP.
V ceniku so, upoštevaje štiri pakete opreme, devet bencinskih, dve dizelski in štiri električne različice. Najcenejša (cena iz uvoda) je 1.2T 74 kW edition, najdražja bencinska (1.2T 96 kW AT8 ultimate) stane 27.290 evrov, najcenejša dizelska pa 20.990 evrov. Električno gnana mokka stane od 33.540 do 38.140 evrov, pri čemer ni upoštevana subvencija Eko sklada. Pri zastopniku menijo, da bo pri nas najbolj priljubljena različica 1.2T 96 kW elegance, ki stane 21.490 evrov. Nekaj je tudi tokrat ugodnosti, med drugim popust ob začetku prodaje (950 evrov) in popust v primeru njihovega financiranja (650 evrov), v enem koledarskem letu pa naj bi pri nas prodali kakih 600 novih mokk. Le dobrih 40 naj bi jih bilo električno gnanih.
